V današnjem hitrem tempu življenja nam trgovine ponujajo izjemno širok izbor živil z vseh koncev sveta. Tropsko sadje je na voljo tudi sredi zime, jagode pa lahko na policah najdemo praktično vse leto. Takšna dostopnost je priročna, vendar ob njej hitro pozabimo, da ima tudi hrana, tako kot letni časi, naravni ritem. In pomanjkanje ozaveščenosti ima svojo ceno – tako za okolje kot za naše zdravje.
Lokalno in sezonsko prehranjevanje zato ni le nostalgičen pogled v preteklost. Je preprost, a učinkovit način, kako podpreti bolj trajnosten življenjski slog, izboljšati kakovost prehrane ter krepiti blaginjo skupnosti.
Kaj pravzaprav pomeni »lokalno in sezonsko«?
Lokalna hrana se nanaša na hrano, pridelano ali proizvedeno blizu kraja, kjer jo zaužijemo – običajno v oddaljenosti do približno 400 kilometrov. Sezonska hrana so pridelki, ki se poberejo v času njihove naravne rastne sezone.
V kombinaciji ti dve ideji spodbujata prehranski sistem, ki je v harmoniji z naravo, namesto sistema, ki je odvisen od dolgih globalnih dobavnih verig, umetnih pogojev pridelave ter dolgotrajnega skladiščenja.
Zakaj je pomembno izbirati lokalno in sezonsko hrano?
Sezonski pridelki se pobirajo v času največje zrelosti, kar pomeni, da so polni hranil, okusa in svežine. Kadar sta sadje in zelenjava pridelana daleč stran ali izven svoje naravne sezone, ju pogosto poberejo še pred popolno zrelostjo in shranijo v hladilniku za prevoz ter ju celo obdelajo s konzervansi, da ostaneta dlje časa uporabna.
Lokalna hrana lahko pot od njive do krožnika opravi precej hitreje, zato ohrani več svoje hranilne vrednosti. Na primer poleti pridelan paradižnik z bližnje kmetije bo praviloma bolj sočen in polnega okusa kot paradižnik, ki je sredi zime pripotoval iz druge države ali celo z druge celine.
Poleg tega sezonsko prehranjevanje spodbuja raznolikost prehrane. Spomladi lahko uživamo v listnati zelenjavi in redkvicah, poleti v sočnih paradižnikih in kumarah, jeseni pa v bučah in korenovkah. Takšna naravna menjava živil skozi leto prinaša raznolikost vitaminov, mineralov in drugih hranil v prehrani.
Manj transporta, manjši okoljski odtis
Prevoz hrane na dolge razdalje zahteva energijo in gorivo ter prispeva k emisijam toplogrednih plinov – enemu glavnih vzrokov za podnebne spremembe. To je znano kot ogljični odtis naše hrane.
Uvoz jagodičevja z drugega konca sveta ali dolgotrajno skladiščenje sadja in zelenjave v energetsko zahtevnih hladilnicah lahko občutno povečata okoljski odtis sicer povsem običajnega obroka ali jutranjega smutija.
Z izbiro lokalnih in sezonskih živil lahko zmanjšujemo transportne razdalje, potrebo po hlajenju, umetnih pogojih pridelave, embalaži in v nekaterih primerih tudi veliko porabo vode. To ima za posledico manjši ogljični odtis, kar pomeni, da vaši obroki niso le hranljivi za vas, ampak tudi pomagajo ohranjati naš planet.
Podpora lokalnim kmetom in gospodarstvu
Nakup lokalne hrane krepi regionalno kmetijstvo s podporo malim kmetom in lokalnemu gospodarstvu. Omogoča kroženje denarja v skupnosti, kar spodbuja gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest.
Manjši pridelovalci pogosto uporabljajo bolj trajnostne metode kmetovanja, s čimer se ohranja zdravje tal, biotska raznovrstnost in dolgoročna rodovitnost zemljišč.
Hkrati lokalna oskrba pomaga ustvariti tesnejše odnose med proizvajalci in potrošniki, kar krepi zaupanje in odgovornost pri pridelavi, predelavi in distribuciji hrane ter spodbuja odgovorne potrošniške navade, saj ljudje postajajo bolj ozaveščeni o svojih izbirah hrane in njihovem vplivu na okolje.
Kaj pa takrat, ko svežih sezonskih živil ni?
Odgovor lahko najdemo tudi v tradicionalnih načinih shranjevanja hrane. Eden izmed njih je fermentacija.
Fermentirana živila, kot so kislo zelje, vložene kumarice, se ne le konzervirajo brez hlajenja, ampak vsebujejo tudi koristne mikroorganizme oziroma probiotike, ki podpirajo prebavo in imunski sistem. Priprava preprostih fermetiranih živil doma je način za povezovanje z lokalnimi prehranskimi tradicijami, hkrati pa se učimo o biologiji, kemiji in prehrani.
Fermentiranje je tako eden od načinov, kako sezonska živila ohraniti tudi za čas, ko svežih pridelkov ni več na voljo. Poleg fermentacije lahko sezonsko sadje in zelenjavo zamrznemo, vložimo, posušimo ali shranimo v kozarcih.
Kako začeti jesti bolj lokalno in sezonsko?
Eden najpreprostejših korakov je obisk lokalne tržnice ali bližnjih kmetij ter spremljanje, kaj je v posameznem obdobju leta na voljo. Pomaga tudi, če se naučimo, katero sadje in zelenjava naravno uspevata v našem okolju v posamezni sezoni. Sezonske pridelke lahko shranite za poznejše mesece in se naučite fermentirati, vlagati, zamrzovati ali vlagati različno sadje in zelenjavo. Pri kuhanju pa pogosteje izbiramo recepte, ki temeljijo na trenutno dostopnih živilih. Tak način kuhanja lahko prinese več raznolikosti in nas spodbudi, da ponovno odkrijemo živila, ki so značilna za naše lokalno okolje.
Ponovno povezovanje z lokalno in sezonsko hrano pomeni odkrivanje novih okusov, tradicij in vrednot, ki so v skladu z naravo. Pomeni prehranjevanje na način, ki koristi našemu zdravju, zmanjša vpliv prehrane na okolje ter pomaga ohranjati lokalno pridelavo hrane.
Ni potrebno, da spremenimo navade vse naenkrat. Že odločitev, da naslednji paradižnik, jabolko ali solato kupimo pri lokalnem pridelovalcu in v času njihove naravne sezone, je korak v smer bolj trajnostnega prehranjevanja.
Avtor: M.B.
Vir: foodeducators.eu
Viri slik: Freepik
