Pametni termostati in umetna inteligenca obljubljajo nižje račune za ogrevanje, vendar ali se naložba v takšno tehnologijo res izplača? Novinar britanskega časnika The Guardian je dve leti primerjal ročno upravljanje ogrevanja s sistemom, ki ga nadzoruje umetna inteligenca. Rezultati so ga presenetili: poraba plina se je zmanjšala za 18 %, čeprav je bil dom ogret prijetneje.
Proizvajalci pametnih termostatov pogosto obljubljajo občutne prihranke pri ogrevanju, ki naj bi v povprečju znašali okoli 25 % oziroma približno 180 GBP (okoli 210 EUR) letno. Toda te obljube običajno spremljajo številni pogoji, zaradi nenehnega spreminjanja cen energije pa je težko ugotoviti, koliko k prihrankom dejansko prispeva tehnologija.
Da bi preveril, ali lahko umetna inteligenca res pomaga zmanjšati stroške ogrevanja, je novinar Samuel Gibbs dve leti primerjal svoj varčni način ročnega upravljanja ogrevanja s pametnim sistemom, ki ga vodi umetna inteligenca.
Preizkus je potekal v hiši iz tridesetih let prejšnjega stoletja, zgrajeni iz opeke, z novejšo in dobro izolirano mansardo.
Prvo leto: Ročno upravljanje ogrevanja in strogo varčevanje
Pozimi 2024 je ogrevalni sistem sestavljal 10 let star kombinirani plinski kotel Worcester Bosch, nastavljen na srednjo temperaturo, termostat Hive na osrednjem hodniku z izključenimi pametnimi funkcijami ter 13 radiatorjev s standardnimi termostatskimi ventili.
Da bi čim bolj zmanjšal porabo energije, je Gibbs ogrevanje vključil le za nekaj ur zjutraj in zvečer. V prostorih, ki jih družina ni uporabljala, je radiatorje zaprl, v drugih pa temperaturo ročno prilagajal glede na potrebe. Ko so zapustili dom, je ogrevanje izključil.
Takšen način upravljanja je bil zamuden in pogosto tudi neprijeten. Družinski člani so se med večernim gledanjem televizije v dnevni sobi zavijali v odeje in ga prosili, naj zviša temperaturo. Kljub temu je strogo varčevanje pomagalo ohranjati nizke račune.
Po odšteti porabi plina za pripravo tople vode, ki jo je ocenil na podlagi poletnih meritev, je v 213 dneh ogrevalne sezone od novembra do maja porabil 14.316,7 kilovatne ure (kWh) plina.
To je bilo približno 10 do 15 % manj kot v prejšnjih letih, ko pri ogrevanju ni bil tako varčen.
Drugo leto: Ogrevanje je prevzela umetna inteligenca
Poleti 2025 je obstoječi termostat zamenjal s celovitim pametnim sistemom Tado X, ki ga je povezal z obstoječim plinskim kotlom.
Sistem je vključeval 13 pametnih radiatorskih termostatov, ki so nadomestili standardne termostatske ventile, dva brezžična termostata v največjih prostorih in programator, ki je bil žično priključen na kotel.
Ključna razlika v primerjavi s tradicionalnim sistemom je bila možnost individualnega upravljanja temperature v vsakem prostoru. Namesto enotnega urnika in temperature za celotno hišo je lahko ogrevanje prilagodil dejanskim potrebam posameznih sob.
Pametni termostatski ventili lahko zahtevajo vklop kotla in uravnavajo pretok tople vode skozi posamezne radiatorje. V prostorih, kjer ogrevanje ni potrebno, radiatorje samodejno izključijo, kar pomaga zmanjšati porabo plina. Pri kotlih, ki podpirajo komunikacijski protokol OpenTherm, lahko sistem dodatno zniža temperaturo ogrevalne vode in tako še zmanjša porabo energije. Gibbsov kotel te možnosti ni omogočal.
Celoten sistem se upravlja prek mobilne aplikacije, ki omogoča pripravo urnikov ogrevanja za posamezne prostore ali skupine prostorov. Takšna nadgradnja ni poceni. Preizkušena oprema je stala približno 930 GBP (okoli 1.080 EUR), dodatnih 80 GBP (okoli 93 EUR) pa je znašal strošek strokovne priključitve na kotel. Oprema je bila novinarju za preizkus posojena.
Za uporabo naprednih funkcij umetne inteligence je potrebna še naročnina v višini 3,99 GBP mesečno oziroma 29,99 GBP letno (od 4,80 EUR do 40 EUR). Mesečno naročnino je mogoče začasno prekiniti, kadar ogrevanje ni potrebno.
Kako umetna inteligenca optimizira ogrevanje?
Sistem Tado uporablja umetno inteligenco, razvito na podlagi anonimiziranih podatkov, zbranih iz več kot milijona gospodinjstev, ki jih ne prodaja tretjim osebam. Tehnologija se postopoma uči, kako hitro se posamezni prostori segrevajo in ohlajajo, ter na tej podlagi natančneje uravnava temperaturo in porabo energije.
Med ključnimi funkcijami so:
- Samodejno prilagajanje ogrevanja: sistem upošteva značilnosti posameznih prostorov in prilagaja delovanje radiatorjev.
- Zaznavanje odprtih oken: ko zazna odprto okno, začasno izključi ogrevanje v prostoru.
- Prepoznavanje odsotnosti stanovalcev: ko zadnji uporabnik z nameščeno aplikacijo zapusti dom, se ogrevanje samodejno izključi.
- Predvidevanje vrnitve domov: sistem lahko pravočasno začne ogrevati prostore, da so ob prihodu stanovalcev prijetno topli.
- Samodejno hidravlično uravnoteženje: optimizira porazdelitev ogrevalne vode med radiatorji in izboljša učinkovitost sistema.
Dodatna funkcija Energy IQ omogoča spremljanje stroškov ogrevanja celotne hiše in posameznih prostorov. Sistem hrani tudi podatke o ogrevanju za zadnjih 13 mesecev, kar omogoča podrobnejšo analizo porabe.
Presenetljivo odkritje že v prvem tednu
Gibbs je za vsak prostor določil urnik ogrevanja, vključil vse funkcije umetne inteligence in nato beležil mesečne odčitke števcev skozi zimo 2025 in 2026.
Že v prvem tednu je sistem Energy IQ opozoril, da eden od radiatorjev porablja veliko energije za ogrevanje neizoliranega predprostora. Ker se družina tam zadržuje le kratek čas ob prihodu ali odhodu od doma, je bilo takšno ogrevanje nepotrebno. Novinar je zato prilagodil urnik in radiator večino časa izključil.
Nato je sistem deloval skoraj povsem samostojno. Sprva se je bilo težko odpovedati stalnemu nadzoru. V primerjavi s prejšnjim načinom ogrevanja se je zdelo, da kotel deluje pogosteje, prostori se hitreje segrevajo, hiša pa je na splošno toplejša in udobnejša.
Gibbs je bil zato prepričan, da porabljajo več energije kot prejšnjo zimo. Da ne bi vplival na rezultate preizkusa, se je odločil, da porabe do konca ogrevalne sezone ne bo sproti analiziral.
Rezultat: 18 % manjša poraba plina in več udobja
Končni podatki so ga presenetili. Kljub prijetneje ogreti hiši je družina porabila 18 % manj plina kot v prejšnji ogrevalni sezoni.
V enakem 213-dnevnem obdobju od novembra do maja, ob razmeroma podobnih zunanjih temperaturah in po upoštevanju porabe za pripravo tople vode je pametno ogrevanje porabilo 11.735,7 kWh plina. To je bilo 2.581 kWh manj kot pri ročnem upravljanju.
Glede na britanske regulirane cene energije, veljavne do 31. decembra 2026, je to pomenilo 205,70 GBP oziroma približno 240 EUR prihranka.
Prihranek je bil še toliko bolj presenetljiv, ker je družina v drugem letu živela v občutno toplejšem in udobnejšem domu.
Manjša poraba energije ni edina prednost
Po dveh letih preizkušanja je Gibbs ugotovil, da lahko umetna inteligenca dejansko pomaga zmanjšati stroške ogrevanja.
Doseženi 18-odstotni prihranek je bil še posebej pomemben, ker je že pred uvedbo pametnega sistema zelo pazljivo upravljal ogrevanje. V gospodinjstvih, kjer stanovalci manj pozorno spremljajo porabo ali imajo bolj nepredvidljiv dnevni urnik, bi lahko bili prihranki še večji.
Poleg manjše porabe energije je tehnologija prinesla številne druge prednosti. Možnost individualnega upravljanja prostorov je omogočila, da je bila dnevna soba zvečer prijetno topla, ne da bi se spalnica pred spanjem pregrevala. Kopalnico je bilo mogoče ogreti tik pred večernim prhanjem, ponoči zvišati temperaturo samo v otroški sobi ali po potrebi ogreti predprostor za sušenje mokrih plaščev in čevljev.
Pametni termostati in temperaturni senzorji so spremljali tudi relativno vlažnost zraka. Tako je bilo lažje ugotoviti, kdaj je treba vključiti razvlaževalnik ali prezračiti prostore za izboljšanje kakovosti zraka.
Ali se naložba v pametno ogrevanje izplača?
Preizkus je pokazal, da lahko umetna inteligenca zmanjša porabo energije tudi v gospodinjstvih, kjer stanovalci že skrbno nadzorujejo ogrevanje. Vendar je treba pri odločitvi za nakup upoštevati tudi začetno investicijo, stroške namestitve in morebitne naročnine.
Prihranek je odvisen od velikosti in izolacije stavbe, vrste ogrevalnega sistema, navad stanovalcev ter cen energije. Britanskih rezultatov zato ni mogoče neposredno prenesti na slovenska gospodinjstva.
Kljub temu dveletni preizkus kaže, da pametno upravljanje ogrevanja ni zgolj vprašanje udobja, temveč lahko prispeva tudi k učinkovitejši rabi energije in zmanjšanju stroškov.
Največja prednost pa je morda prav združevanje obojega: manjše porabe energije in prijetnejšega bivanja, brez potrebe po nenehnem ročnem prilagajanju termostatov.
Avtor: M.B.
Vir: theguardian.com
