Evropska mesta v zadnjih letih pospešeno preoblikujejo prometne sisteme – ne le zaradi podnebnih ciljev in zmanjševanja emisij, temveč tudi zaradi izboljšanja kakovosti življenja najmlajših. Prometne ureditve, ki spodbujajo hojo, kolesarjenje in varnejše ulice, postajajo pomemben del trajnostnega urbanega razvoja.
Nedavno poročilo nevladne organizacije Clean Cities razkriva, katera evropska mesta so naredila največ za varno, zdravo in otrokom prijazno mobilnost. Analiza, ki zajema 36 evropskih mest, kaže na izjemen napredek nekaterih prestolnic, predvsem Pariza, Londona in Bruslja. Tudi slovensko prestolnico so prepoznali kot luč napredka v primerjavi z ostalimi evropskimi mesti.
Pariz na vrhu lestvice otrokom prijaznih mest
Na vrhu lestvice se je uvrstil Pariz, ki je v zadnjih letih doživel pravo mobilnostno preobrazbo. Francoska prestolnica je postala zgled dobre prakse zaradi obsežne mreže zaščitenih kolesarskih poti, številnih območij z omejenim prometom ter široke uvedbe omejitve hitrosti. Pariz je tako ostal eno najbolj prijaznih mest v Evropi za otroke, ki se lahko po mestu premikajo bolj samostojno in varno.
Tik za Parizom na lestvici sledijo Amsterdam, Antwerpen, Bruselj, Lyon in Helsinki. Mesta, ki prav tako že vrsto let vlagajo v trajnostno mobilnost, zmanjševanje avtomobilskega prometa ter širjenje kolesarskih in pešpoti.
Kako so raziskovalci ocenjevali mesta?
Raziskava organizacije Clean Cities temelji na uradnih podatkih, ki so jih posredovale mestne oblasti po vsej Evropi. Analiza je primerjala tri ključna merila, ki pomembno vplivajo na varnost in kakovost mobilnosti otrok v mestih:
- število območij z nizkim ali ničnim prometom v bližini šol,
- obseg zaščitene kolesarske infrastrukture in
- uvedbo varnih omejitev hitrostih na mestnih cestah.
Šolske ulice – prostor za varnost in igro
Poseben poudarek raziskave je namenjen t.i. »šolskim ulicam«. Gre za območja v bližini šol, kjer je promet omejen ali popolnoma prepovedan v času prihoda in odhoda učencev.
Takšna ureditev zmanjšuje prometne nesreče, hrup in onesnaženje zraka ter ustvarja več prostora za hojo, kolesarjenje in igro otrok.
Na tem področju izstopa London, ki ima kar 525 šolskih ulic v bližini osnovnih šol, kar je največ med vsemi drugimi evropskimi mesti na lestvici. Sledita Milano in Pariz, ki prav tako intenzivno širita takšna območja.
Zaščitene kolesarske poti kot ključ varnosti
Eden najpomembnejših dejavnikov otrokom prijazne mobilnosti je kakovost kolesarske infrastrukture. Raziskovalci poudarjajo, da se otroci počutijo varneje na kolesarskih poteh, ki so fizično ločene od motornega prometa.
Pariz in Helsinki imata zaščiteno kolesarsko omrežje, ki se razteza skoraj čez polovico (48 %) dolžine vseh mestnih cest, kar je največ med obravnavanimi mesti. Sledi København s približno 43 % zaščitenih kolesarskih poti.
Takšna infrastruktura omogoča, da kolesarjenje postane realna in varna oblika vsakodnevnega prevoza za otroke in družine.
Omejitve hitrosti za varnejše ulice
Pomembno vlogo pri varnosti mestnega prometa imajo tudi omejitve hitrosti. Vse več evropskih mest uvaja omejitev na 30 km/h, saj raziskave kažejo, da takšna ureditev pomembno zmanjšuje število prometnih nesreč in onesnaženje okolja.
Tudi na tem področju ponovno izstopa Pariz, kjer omejitev 30 km/h velja na skoraj celotni dolžini cest (89 %). Za njim sledijo Bruselj, Lyon, Amsterdam, Bristol in Madrid.
Poročilo izpostavlja tudi primer italijanske Bologne, ki je leta 2024 postala prvo večje italijansko mesto z obsežno uvedbo omejitve 30 km/h. Pobuda »Città 30«, ki jo je podprl župan Matteo Lepore, je namenjena zmanjšanju prometnih nesreč, izboljšanju kakovosti zraka ter ustvariti varnejšega in prijaznejšega javnega prostora.
Raziskovalci obenem opozarjajo, da v prvih desetih mestih ni nobenega nemškega ali poljskega mesta. Razlog pripisujejo predvsem močni avtomobilski kulturi in omejenim pristojnostim mest glede upravljanja prometa in parkiranja.
Kje na lestvici se nahaja Ljubljana?
Ljubljana se je na lestvici 36 evropskih mest uvrstila približno na sredino na 21. mesto. Raziskovalci izpostavljajo predvsem napredek pri uvajanju omejitev hitrosti ter širjenju kolesarske infrastrukture, ki izboljšuje varnost in dostopnost za otroke, pešce in kolesarje.
Slovenska prestolnica je v zadnjih letih naredila pomembne korake na področju trajnostne mobilnosti – od zapiranja mestnega središča za promet do širjenja kolesarskih poti in izboljševanja javnega prostora.
Čeprav Ljubljana še ne dosega ravni vodilnih evropskih mest, raziskava kaže, da se aktivnosti odvijajo v pravo smer.
Kaj se lahko mesta naučijo drugo od drugega na področju mobilnosti?
Poročilo poudarja, da je ustvarjanje varnega, povezanega, funkcionalnega in kakovostnega omrežja pešpoti, kolesarskih stez in javnega prometa postalo pomemben gradnik kakovosti bivanja za vse.
Med analiziranimi 36 mesti so tako dolgoletni pionirji trajnostne mobilnosti, na primer Amsterdam in København, kot tudi mesta, ki so v zadnjih letih doživela hiter napredek, kot so Pariz, Bruselj in London.
Raziskovalci ugotavljajo, da so pogosto prav odločni mestni voditelji ključni dejavnik uspeha, pogosto celo bolj kot nacionalne prometne politike. Zato organizacija Clean Cities priporoča, da države mestom omogočijo več pristojnosti pri upravljanju prometa, Evropska komisija pa naj izboljša zbiranje podatkov ter spodbuja širjenje šolskih ulic in zaščitenih kolesarskih poti.
»Sprehod po Parizu je danes kot požirek svežega zraka v primerjavi s tistim pred desetimi leti. Potrebni so vizija, vodstvo in trajnostne naložbe, vendar lahko – in bi morala – večina mest doseči podoben napredek,« dodaja Stoll iz organizacije Clean Cities.
Mesta, prijazna otrokom, so boljša za vse
Prometne rešitve, ki dajejo prednost pešcem, kolesarjem in otrokom, ne izboljšujejo le varnosti, temveč tudi kakovost bivanja, zdravje prebivalcev in privlačnost mestnega okolja.
Kot pravi raziskovalec otroške mobilnosti Tim Gill: »Mesto, ki je dobro za otroke, je dobro za vse.«
Prav zato postajajo trajnostna mobilnost, varne ulice in zmanjšanje avtomobilskega prometa ključni elementi razvoja evropskih mest prihodnosti.
Za ogled celotnega seznama 36 uvrščenih mest in celotnega poročila kliknite tukaj.
Avtor: M.B.
Viri: forbes.com; cleancitiescampaign.org
Viri slik: Freepik
