Onesnaževanje okolja povzroča naraščajočo skrb za naš planet. Onesnaževanje se dogaja na različnih ravneh in na različne načine. Gre za proces, zaradi katerega so zemlja, voda zrak ali drugi deli okolja onesnaženi in niso varni ali primerni za uporabo. To se dogaja z vnosom onesnaževala v naravno okolje, vendar ni nujno, da je onesnaževalo otipljivo. Tudi preproste stvari, kot so svetloba, zvok in temperatura, se lahko štejejo za onesnaževala, če so umetno vnesene v okolje.
Po podatkih Pure Earth, neprofitne okoljske organizacije, strupeno onesnaženje prizadene več kot 200 milijonov ljudi po vsem svetu. Na nekaterih najbolj onesnaženih območjih se otroci rojevajo s prirojenimi napakami, pričakovana življenjska doba pa je lahko zaradi raka in drugih boleznih nizka, tudi do 45 let.
Onesnaženost zemlje
Zemljo lahko onesnažijo tako gospodinjski kot industrijski odpadki. Po podatkih ameriške agencije za varstvo okolja (EPA) so Američani leta 2014 proizvedli približno 258 milijonov ton trdnih odpadkov. Nekaj več kot polovica odpadkov je bila zbrana na odlagališčih, samo približno 34 % je bilo recikliranih ali kompostiranih.
Med največjimi sestavnimi deli teh odpadkov je bil organski material. Papir in karton sta predstavljala več kot 26 %, medtem ko je hrana znašala 15 %. Plastika, ki se pogosto omenja kot eden največjih okoljskih problemov, je predstavljala približno 13 % trdnih odpadkov, medtem ko so guma, usnje in tekstil prispevali 9,5 % ter kovine 9 %. Les je predstavljal 6,2 % smeti, steklo pa 4,4%, drugi različni materiali pa so predstavljali približno 3 % celotnih odpadkov.
Gospodinjski ali industrijski odpadki so pomemben del trdnih odpadkov. Velik del industrijskih odpadkov je razvrščen kot nenevaren, kot na primer: gradbeni material (les, beton, opeka, steklo …) in medicinski odpadki (povoji, kirurške rokavice, kirurški instrumenti, zavržene igle …). Nevarni odpadki pa imajo lastnosti, ki so nevarne ali potencialno škodljive za zdravje ljudi ali okolje. Industrije ustvarjajo nevarne odpadke iz rudarjenja, rafiniranja nafte, proizvodnje pesticidov in drugih kemičnih procesov. Toda nevarne odpadke ustvarjajo tudi gospodinjstva, vključno s barvami in topili, motornim oljem, fluorescentnimi lučmi, aerosolnimi pločevinkami …
Onesnaževanje vode
Onesnaženje vode se zgodi, ko v vodo vstopijo kemikalije ali nevarne tuje snovi, kot so strupene kemikalije, odplake, pesticidi in gnojila iz kmetijskih odtokov ali težkih kovin, kot sta svinec ali živo srebro. Po podatkih Agencije za varstvo okolja (EPA) 44 % ocenjenih potokov, 64 % jezer in 30 % območij zalivov ni dovolj čistih za ribolov in kopanje. EPA navaja, da so najpogostejši onesnaževalci v ZDA bakterije, živo srebro, fosfor in dušik. Ti prihajajo iz najpogostejših virov onesnaževanja, ki vključujejo kmetijske odplake, usedline iz zraka, preusmeritve vode in kanaliziranje potokov.
Po podatkih Združenih narodov na svetu 783 milijonov ljudi nima dostopa do čiste vode, približno 2,5 milijarde pa nima dostopa do ustreznih sanitarnih razmer. Ustrezne sanitarije pomagajo preprečiti, da odplake in drugi onesnaževalci pridejo v stik z vodo.
Po podatkih Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA) 80 % onesnaženosti morja prihaja iz kopnega preko virov, kot je odtok. Onesnaženost vode lahko resno prizadene tudi morsko življenje. Na primer, odplake povzročajo rast patogenov, medtem ko lahko organske in anorganske spojine v vodi spremenijo sestavo dragocenega vira.
Škodljivo je lahko tudi segrevanje vode. Umetno segrevanje vode imenujemo toplotno onesnaženje. To se zgodi, ko tovarna ali elektrarna, ki za hlajenje svojih obratov uporablja vodo, na koncu pa izpusti vročo vodo. Zaradi tega voda zadržuje manj kisika, kar lahko ubije ribe in divje živali. Druga vrsta onesnaževanja vode je onesnaževanje s hranili, imenovano tudi evtrofikcija. To je takrat, ko se v vodna telesa dodajajo hranila, kot je dušik. Po navedbah NOAA hranilo deluje kot gnojilo in povzroča prekomerno rast alg. Alge blokirajo svetlobo drugim rastlinam, zato rastline odmrejo in njihov razpad povzroči manj kisika v vodi, kar ogroža življenje vodnih živali.
Onesnaževanje zraka
Zrak, ki ga dihamo, ima natančno določeno kemično sestavo, vendar onesnaževanje zraka nastane, ko se v zraku pojavijo snovi, ki ga ta običajno ne vsebuje. Običajno onesnaževanje zraka izvira iz človeške dejavnosti, predvsem zaradi izgorevanja fosilnih goriv, ki povzroča izpuste delcev v zrak. Ti delci so videti kot saje in vsebujejo milijone drobnih delcev, ki lebdijo v zraku.
Poleg tega so nevarni plini, kot so žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid in kemični hlapi, tudi pogost vir onesnaževanja zraka. Ko so prisotni v atmosferi, lahko sodelujejo v nadaljnjih kemičnih reakcijah in ustvarjajo kisli dež in smog.
Onesnaževanje zraka vključuje tudi toplogredne pline, kot sta ogljikov dioksid ali žveplov dioksid, ki prispevata k učinku tople grede. Učinek tople grede se zgodi, ko plini absorbirajo infrardeče sevanje, ki se sprošča z Zemlje in preprečujejo uhajanje toplote. To je naravni proces, ki ohranja naše ozračje toplo. Toda, če se v ozračje vnese preveč plinov, se ujame več toplote, kar lahko umetno segreje planet.
Onesnaženost zraka ima resne učinke na zdravje ljudi. Študija, objavljena v reviji Environmental Reserch Letters, ugotavlja, da onesnažen zrak letno ubije več kot 2 milijona ljudi. Učinki onesnaženega zraka na zdravje se lahko zelo razlikujejo glede na vrsto onesnaževala. Če je onesnaževalo zelo strupeno, so lahko učinki na zdravje zelo resni. Na primer, izpust plina metil izocianata v tovarni Union Carbide v Bhopalu leta 1984 je ubil več kot 2000 ljudi, več kot 200.000 je imelo težave z dihanjem. Dražilna sredstva, kot so delci, manjši od 10 mikrometrov, lahko povzročijo bolezni dihal, srčno-žilne bolezni in poslabšanje astme.
Najbolj ogroženi zaradi onesnaženega zraka so otroci in starejši z ranljivejšim imunskim sistemom. Onesnaževalec zraka je lahko rakotvoren (npr. nekatere hlapne organske spojine) ali biološko aktiven (npr. nekateri virusi) ali radioaktiven (npr. radon). Druga onesnaževala zraka, kot je ogljikov dioksid, posredno vplivajo na zdravje ljudi s podnebnimi spremembami.
Zvočno onesnaženje
Čeprav ljudje ne morejo videti ali vonjati onesnaženosti s hrupom, še vedno vpliva na okolje in zdravje ljudi. Onesnaževanje s hrupom se zgodi, ko zvok, ki prihaja iz letal, industrije ali drugih virov, doseže škodljive ravni.
Raziskave so pokazale, da so neposredne povezave med hrupom in zdravjem, vključno s stresom povezanimi boleznimi, visokim krvnim tlakom, motnjami govora in izgubo sluha. Študija delovne skupine Svetovne zdravstvene organizacije za okoljsko obremenitev s hrupom je pokazala, da lahko onesnaževanje s hrupom prispeva k več sto tisoč smrtnim primerom na leto, saj poveča stopnjo koronarne bolezni srca.
Svetlobno onesnaženje
Svetlobno onesnaženje, znano tudi kot sij neba, ima škodljive učinke na naravni svet. Umetne luči so spremenile način delovanja dneva in noči, kar je povzročilo nekatere pomembne spremembe v naravnih ritmih.
Na primer, nekatere ptice pojejo ob nenaravnih urah pod vplivom umetne svetlobe. To lahko vpliva na urnike selitve ptic, saj imajo daljši čas za hranjenje. Ulične luči lahko zmedejo tudi pravkar izležene morske želve, ki se od obale do oceana zanašajo na svetlobo zvezd, ki se odbija od valov. Pogosto se usmerijo v napačno smer, kar ogroža njihovo življenje. Poleg tega lahko svetlobno onesnaženje otežuje astronomsko opazovanje zvezd in vesoljskih pojavov.
Onesnaževanje je resen problem, ki vpliva na okolje, zdravje ljudi in prihodnost našega planeta. Različni viri onesnaževanja, kot so trdni odpadki, onesnaženje vode, onesnažen zrak, hrup in svetlobno onesnaženje, imajo različne učinke, vendar vsi prispevajo k poslabšanju stanja okolja.
Da bi ohranili naš planet za prihodnje generacije, je nujno, da ukrepamo proti onesnaževanju in sprejmemo trajnostne pristope k naši vsakodnevni dejavnosti. Le tako lahko dosežemo čistejše okolje, boljše zdravje in boljšo prihodnost za vse nas.
Avtor: M.B.
Vir: livescience.com
