Podnebne spremembe vse bolj vplivajo na stanje svetovnih oceanov, posledice pa niso omejene le na morsko življenje. Nova znanstvena študija opozarja, da naraščajoča kislost oceanov ogroža tudi dragoceno podvodno kulturno dediščino Evrope – od antičnih mest do starodavnih pristanišč in arheoloških artefaktov, ki že stoletja počivajo na morskem dnu.
Raziskovalci opozarjajo, da bi lahko poškodbe številnih potopljenih zgodovinskih struktur postale nepovratne v prihodnjih desetletjih in stoletjih, če se bodo emisije toplogrednih plinov še naprej povečevale. Podnebne spremembe tako ne ogrožajo le ekosistemov, temveč tudi pomembne priče človeške zgodovine.
Zakaj zakisanje oceanov predstavlja resen izziv za kulturno dediščino
Študija, ki jo je koordinirala Univerza v Padovi v Italiji, je preučevala vpliv zakisanja oceanov – ene od neposrednih posledic podnebnih sprememb – na ohranjenost podvodnih arheoloških najdišč.
Znanstveniki so analizirali, kako hitro se zgodovinski materiali v morskem okolju razgrajujejo zaradi kemijskega raztapljanja in biološke razgradnje, ki jo povzročajo mikroogranizmi. Nato so te ugotovitve povezali z obsežnimi podnebnimi modeli, da bi ocenili, kako bi se razmere lahko razvijale v prihodnosti.
Rezultati raziskave so zaskrbljujoči. V predindustrijskem obdobju je bila degradacija kamnitih materialov minimalna in ostaja relativno omejena še danes. Če pa se emisije toplogrednih plinov še naprej povečujejo, bi lahko prišlo do eksponentnega povečanja stopnje razpadanja materialov.
Po mnenju raziskovalcev bi bile takšne spremembe v prihodnjih desetletjih in stoletjih težko popravljive, saj nanje vplivajo lastnosti materialov in spreminjajoča se dinamika biokolonizacije – rast mikroorganizmov na površinah potopljenih struktur.
Naravni laboratorij v morju ob otoku Ischia
Da bi bolje razumeli, kako zakisanje oceanov vpliva na arheološke ostanke, so raziskovalci izvedli terenske poskuse v morju ob italijanskem otoku Ischia.
Na morskem dnu se tam nahajajo naravni vulkanski izpusti CO₂, ki oddajajo skoraj čisti ogljikov dioksid. Zaradi tega nastajajo območja z naravno znižano pH vrednostjo, kar ustvarja idealne pogoje za preučevanje prihodnjih scenarijev zakisanja oceanov.
Raziskovalna ekipa je v bližini teh izpustov potopila posebne plošče z vzorci različnih kamnitih materialov, ki se pogosto pojavljajo v kulturni dediščini. Plošče so postavili na več lokacij z različnimi stopnjami kislosti vode, s čimer so simulirali različne scenarije prihodnjih oceanov.
Po določenem času so vzorce analizirali v laboratoriju z uporabo optičnega profilometra, visoko natančne naprave, ki omogoča tridimenzionalno modeliranje površin. S tem so lahko natančno izmerili, kako različne pH vrednosti vplivajo na raztapljanje in erozijo materialov.
Tak pristop je raziskovalcem omogočil vpogled v to, kako bi se lahko kamniti artefakti na potopljenih arheoloških najdiščih spreminjali v prihodnosti.
Najbolj ranljivi marmor, apnenec in drobni detajli
Ugotovitve raziskave nakazujejo zaskrbljujočo prihodnost evropske podvodne kulturne dediščine. Najbolj ranljivi artefakti so tisti, ki vsebujejo kalcijev karbonat, kot sta marmor in apnenec, še posebej, če so materiali porozni ali drobnozrnati.
Ti materiali imajo kemično sestavo, podobo koralam, katerih ranljivost za podnebne spremembe znanstveniki in javnost že dolgo prepoznavajo.
Študija je pokazala, da so posebej ogroženi artefakti, katerih zgodovinska ali umetniška vrednost je odvisna od drobnih in prefinjenih podrobnosti, kot so kiparski elementi, gravure ali mozaiki. Tudi navidezno majhne poškodbe lahko povzročijo izgubo pomembnih informacij iz preteklosti.
Podvodni zakladi Italije med ogroženimi najdišči
Italija je dom nekaterih najbolj spektakularnih podvodnih zakladov, med katerimi izstopata:
- Arheološki park Baia, kjer so ohranjeni mozaiki in marmorna tla starodavnega rimskega mesta ter
- rimsko pristanišče Egnazia v regiji Apulija.
Takšna najdišča so dragocen vir informacij o življenju antičnih civilizacij. Vendar pa raziskovalci opozarjajo, da lahko že navidezno manjša površinska degradacija pomeni nepopravljivo izgubo zgodovinskih podatkov.
Vodja raziskave Luigi Germinario je poudaril, da bodo prihodnje spremembe v oceanih močno vplivale na ohranjenost teh struktur. Stopnja poškodovanja bo odvisna od lastnosti materialov kot tudi od širjenja mikroorganizmov na površinah potopljenih objektov.
Potrebni bodo novi pristopi k zaščiti dediščine
Raziskava tako opozarja na nujnost razvoja novih strategij za zaščito podvodne kulturne dediščine. Podnebne spremembe namreč ne ogrožajo le naravnega okolja, temveč tudi neprecenljive sledi človeške zgodovine, ki so skrite pod morsko gladino. Če se trendi ne bodo spremenili, bi lahko del te dediščine za vedno izginil. Skupaj z zgodbami civilizacij, ki so oblikovale naš prostor.
Avtor: M.B.
Vir: euronews.com
Viri slik: Freepik
