Tekstil je tihi ubijalec Zemlje

Vsi se zavedamo slabosti hitre mode, le malokdo pa naredi spremembe v tej smeri. Z nezavedanjem tudi težko ukrepamo v pravi smeri. Že samo podatek, da je bilo v letu 2019 zavrženih 12,3 kilograma oblačil na prebivalca Slovenije, je že dovolj zastrašujoč in govori sam zase. Še bolj pa je zastrašujoče, da je moda druga, takoj za naftno industrijo, največja onesnaževalka okolja.

Odlagališča tekstila v velikosti mest

Tekstil in oblačila, ki jih Slovenci zavržemo, se v večini izvaža v manj razvite države. Ta nato pristanejo na odlagališčih v velikosti celih mest, saj drugje nimajo urejenih sistemov ravnanja z odpadki, kar je postalo zelo resen globalni problem.  

V zadnjih 15 letih se je industrija oblačil dvakratno povečala, predvsem zaradi fenomena hitre mode, saj prihaja do hitrejši preobratov novih stilov in večjega števila ponujenih kolekcij na leto, ki pa so pogosto cenovno bolj dostopne, kar je pogojeno s slabšo kvaliteto.

Trajnostni pristopi in krožno gospodarstvo v tekstilni industriji

Splošno sprejeto dejstvo je, da mora svetovna tekstilna in oblačilna industrija spremeniti svoj proizvodni model v bolj trajnostnega. Če bi vsaka blagovna znamka v dobavni verigi začela izvajati okolju prijazne prakse, bi lahko tekstilna in modna industrija postali bistveno bolj trajnostni. In prav s tem namenom je bil že pred mnogo leti predstavljen nov ekonomski in industrijski koncept imenovan krožno gospodarstvo, ki upošteva celostni pristop, ki presega trenutni ekstraktivni industrijski model ˝vzemi-naredi-zavrzi˝.˝Omogoča postopno ločevanje gospodarske dejavnosti od porabe finih virov in oblikovanje odpadkov izven sistema.˝ (vir: Social Economy and Green Transformation in the European Union).

Prvi krožni laboratorij za odvečna oblačila pri nas

V zavodu Knof soc.p. v Krškem, so leta 2020 na 3000 m2 kot prvi vzpostavili krožni laboratorij pri nas. Več kot 15 let se ukvarjajo s krožnim gospodarstvom, ponovno uporabo, reciklažo in “zerowastom”. Prav tako imajo 5 butikov ponovne uporabe oblačil Stara šola po Sloveniji, in trgovino Knof Collection v Ljubljani, saj konstantno iščejo čim bolj trajnostne rešitve tako za okolje kot za družbo. In prav s tem namenom so letos lansirali nov projekt KNOFcycle box, sistem osvoboditve vaših omar z oblačili, s katerim želijo ljudem omogočiti čim bolj udobno rešitev za oblačila, ki jih ne potrebujejo več, a si jih ne želijo zavreči.

Slika: Trgovina KNOF Collection v Ljubljani (Vir: Zavod Knof)

Kako deluje KNOFcycle box

Sam KNOFcycle box deluje na način, da po prejetju box-a nazaj, vsa oblačila lokalno sortirajo. Vsa oblačila, ki so lepo ohranjena in so kvalitetna ter nosljiva, dajo v ponovno uporabo po njihovih butikih ponovne uporabe v Staro šolo in v KNOF Collection trgovino v Ljubljani. Nekatera oblačila tudi predelajo v čisto nov stil, katera so kasneje označena z Redesign by KNOF.

Vsa oblačila slabe kakovosti, katerih se ne da več ponovno uporabiti, ali jih predelati, reciklirajo v frizbije, ovitke za šolske zvezke, blazine za hišne ljubljenčke in podobno. Oblačil, katera se ne da reciklirati in niso več za ponovno uporabo, dajo naprej v komunalno in gradbeno podjetje Kostak v Krškem.

Predvsem je tukaj vredno omeniti dve stvari, da oblačila vedno lokalno sortirajo, jih ne izvažajo v druge države, in tako nikakor ne pristanejo na obalah Afrike, in kot drugo, kako resno veliko problem je hitra moda, saj kljub temu, da obstajajo razne tehnologije za recikliranje tekstila, se jih aplicira v zelo majhnem deležu. Oblačila slabih kakovosti (zaradi mešanih materialov) se reciklira manj kot 1 % v nova vlakna za oblačila. Del, ki ga ni mogoče ponovno uporabiti, se večinoma predela v industrijske krpe, polnila za oblazinjenje in izolacijo, ali se zažgejo ali pa pristanejo na odlagališčih (Vir: ec.europa.eu).  

Okolju prijazno potrošništvo

Za zaključek je pomembno dodati, da z nakupom enega para bombažnih kavbojk v second-hand in/ali vintage trgovinah privarčujete 20 kilogramov ogljikovega dioksida. To je enakovredno kot 1016 dreves, ki absorbirajo CO2 v enem dnevu, in s tem odstranite 4 avtomobile s cest.  

Kot primer lahko podamo koliko kilogramov CO2 privarčujete, če napolnite KNOFcycle box z  naslednjimi oblačili:

• 5 bombažnih kavbojk,
• 7 sintetičnih puloverjev,
• 4 bombažne majice,
• 2 sintetični torbi,
• 8 bombažnih in sintetičnih srajc,
• 2 sintetična plašča,
• 1 sintetične hlače in
• 2 sintetični krili (skupaj 31 kosov);

Prihranite 209 kg CO2, kar je enakovredno 9900 dreves, ki absorbirajo CO2 v enem dnevu, in odstranite s cest 34 avtomobilov.

Slika: KNOFcycle box sistem za okolju prijazno potrošništvo (Vir: Zavod Knof)

Več o samem delovanju KNOFcycle box sistema, si lahko več preberete na spletni strani knof.si.

Avtor: Klavdija Novak, vodja projektov v digitalnem marketingu, Zavod KNOF

Viri: oblekanaredicloveka.si, Social Economy and Green transformation in the EU, Zavod Knof soc.p., ec.europa.eu

Viri slik: Zavod Knof in naslovna slika iz Freepik