Zavržena hrana predstavlja enega največjih izzivov sodobne družbe. Vsako leto po svetu zavržemo več kot 1,3 milijarde ton hrane, kar ima resne etične, okoljske in gospodarske posledice. Vsak kilogram zavržene hrane prispeva kar 2,5 kg ogljikovega dioksida, obenem pa je hrana, ki konča v smeteh, dragoceni vir, ki bi lahko pomagal mnogim ljudem. Poleg tega zavržena hrana pomeni izgubo dragocenih virov, kot so voda, energija in zemljišča, ter prispeva k onesnaževanju okolja. V luči teh dejstev so slovenski študenti predstavili inovativno rešitev, ki naslavlja ta globalni problem.
Platforma za spremljanje zavržene hrane
Skupina slovenskih študentov z Ekonomske fakultete v Ljubljani, interdisciplinarnega študija Fakultete za upravo ter Fakultete za računalništvo in informatiko je razvila platformo FoodIQ. Njihova rešitev temelji na napredni analizi podatkov in napovedanih modelih, ki omogočajo natančne ocene potreb po hrani.
Platforma uporablja statistične modele in umetno inteligenco za beleženje in analizo podatkov o zavrženi hrani. S tem omogoča pregled nad vzorci odpadkov in pomaga prepoznavati ključne točke, kjer prihaja do največjih izgub. Platforma zbira podatke o količinah, vrsti in času zavržene hrane, kar predstavlja prvo tovrstno rešitev v Sloveniji. Rešitev FoodIQ je prejela tudi Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za najboljšo inovacijo.
Uporaba umetne inteligence za optimizacijo porabe hrane
Z uporabo umetne inteligence želijo študenti optimizirati porabo hrane in zmanjšati količino zavržene hrane v restavracijah, na dogodkih in v šolskih menzah. Algoritmi umetne inteligence analizirajo zbrane podatke in napovedujejo prihodnje potrebe po hrani na določen dan. »Uporabnik vnese podatke, kot so število gostov, lokacija in vrsta jedi, sistem pa na podlagi teh, skupaj z zgodovinskimi in zunanjimi podatki, izračuna potrebne količine. Umetna inteligenca optimizira natančnost napovedi, kar kuhinji omogoča boljše načrtovanje ter zmanjšanje količine zavržene hrane.«
FoodIQ učinkovit že v praksi
Platforma FoodIQ je že v uporabi in v povprečju zmanjša količino odpadne hrane za 10 %. Najbolj uspešni so bili na Odprti kuhinji, kjer so količino odpadne hrane zmanjšali celo do štirikrat.
Gostinstvo Jezeršek je v devetih mesecih s pomočjo FoodIQ prihranilo okoli 1000 kilogramov hrane, kar naj bi prispevalo k zmanjšanju toplogrednih plinov za kar 14 ton.
Študenti načrtujejo širitev svoje rešitve na celoten sektor cateringa, da bi zagotovili prisotnost na vseh večjih dogodkih. Želijo si postati tudi ključni partnerji v šolah in menzah pri uresničevanju trajnostnih ciljev. Po njihovih ocenah bi že samo 5-odstotno zmanjšanje odpadne hrane v posamezni osnovni šoli v Sloveniji mesečno prihranilo slabih 1000 EUR pri stroških nabave živil, hkrati pa občutno zmanjšalo vpliv na okolje.
Slovenski projekt z globalnimi ambicijami
Projekt FoodIQ predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za zmanjšanje količine zavržene hrane in z njo povezanih okoljskih vplivov. Poleg nacionalnega uspeha si slovenski študenti želijo, da bi platforma FoodIQ pridobila podporo tudi na mednarodni ravni ter prispevala k bolj trajnostni prihodnosti, v kateri bi zavržena hrana postala preteklost. S svojo rešitvijo slovenski študenti dokazujejo, da lahko s sodobno tehnologijo in premišljenimi rešitvami prispevajo k reševanju globalnih problemov. Povezovanje lokalne inovativnosti z globalnimi prizadevanji je ključ do učinkovitega boja proti zavrženi hrani ter do varovanja okolja za prihodnje generacije.
Avtor: M.B.
Vir: caszazemljo.si
Viri slik: Freepik
