Urbani gozdovi, leseni nebotičniki, 3D-natisnjene stavbe – to so pionirske urbane pobude, ki bi lahko pomagale rešiti planet.
Velike prestolnice imajo v boju proti podnebnim spremembam veliko odgovornosti. Njihov razcvet je prinesel neskončne koristi milijardam ljudi, vendar ne moremo mimo posledic, ki jih imajo za naš planet. Izgubili smo drevesa, divje živali, stavbe iz jekla in betona povečujejo izpuste CO2, večja onesnaženost rek, prometni zamaški in tovarne, ki znižujejo kakovost zraka …. A obstaja upanje – mesta po vsem svetu uvajajo inovativne, okolju prijazne načine.
Bogotá stavi na gradnjo kolesarskih stez
Med pandemijo je Bogotá v Latinski Ameriki povečala prizadevanje za spodbujanje kolesarjenja. Mesto je marca 2020 razvilo 84 kilometrov začasnih kolesarskih stez. Kmalu je sledilo še dodatnih 280 kilometrov. Tako Bogotá slavi po najvišji uporabi koles v Latinski Ameriki.
Barcelona uvaja »superbloke« brez avtomobilov
Barcelona izkorišča svojo edinstveno mrežasto zasnovo za ustvarjanje »superblokov«, kjer promet ni dovoljen. Gre za skupino desetin ulic, kjer se avtomobili lahko vozijo le po obodu vsakega bloka. Tako postavljajo pešce v središče in s tem se bistveno izboljša kakovost zraka. V načrtu imajo ustvariti 503 takšne »superbloke«, ki se bodo raztezali čez katalonsko prestolnico.
Milano se spreminja v urbani gozd
Milano načrtuje zasaditev treh milijonov dreves do leta 2030. Zasajena bodo ob cestah, v parkih in celo na balkonih nebotičnikov. To pomeni eno drevo na prebivalca. Pri tem natančno določajo območja z najvišjimi temperaturami in lokacije, ki so najboljše za ustvarjanje »zelenih koridorjev« za povezovanje obstoječih gozdov. Želijo si, da bi jim sledila tudi druga mesta.
Pariz brez avtomobilov – vsaj v središču
Pariz je dodal na desetine kilometrov novih kolesarskih stez, zaradi česar je v mestu lažje opustiti svoj avto. Zdaj upajo, da bodo naredili še korak dlje – s popolno prepovedjo večine vozil v prvih štirih okrožjih. To bi pomenilo, da se avtomobili ne bodo mogli več voziti skozi ogromen del mesta, ki sega vse od Palace de la Bastille do Palace de la Concorde.
Talin je ves javni prevoz naredil brezplačen
Talin je leta 2013 uvedel brezplačen javni prevoz, vendar podnebna kriza ni bila glavna skrb mesta. Vlada je sprva želela povečati mobilnost državljanov z nižjimi dohodki. Ko so se izredne razmere poslabšale, je mesto videlo v tej rešitvi tudi okoljske koristi. Talin je postavil temelje za to, kako lahko mesta ustvarijo delujoč, finančno uspešen sistem, ki daje prednost javnemu prometu pred zasebnimi avtomobili. Sprememba, ki je potrebna za dramatično zmanjšanje emisij po vsem svetu.
Basel na vsako ravno streho sadi rastline
Na vrhu vsake ravne strehe v Baslu, novih in starih zgradb, se nahajajo cvetoči vrtovi z divjimi cvetlicami. V zadnjem desetletju se v ožjem mestnem jedru zahteva, da vse hiše, pisarne in druge zgradbe prekrijejo prazen strešni prostor z biotsko raznovrstnim zelenjem. Vsa ta naravna izolacija pomeni nižje račune za energijo, zaradi sheme pa so tudi redke ptice pogostejši prizor po vsem mestu.
Amsterdam sprejema gospodarski model »krofov«
V Amsterdamu so se vlada in lokalni aktivisti združili, da bi sprejeli t.i. gospodarski model »krofov«, ki vpliva na vse mestne odločitve in oblikovanje politike. Glavni cilj je ustvariti prihodnost, ki je dobra za preživetje planeta, hkrati pa zadovolji potrebe človeške populacije. Mesto je sprejelo vrsto ambicioznih ciljev, od obnovljivih virov energije in zelenih površin do izgradnje trajnostnih prehranskih sistemov in zmanjšanja porabe.
Austin 3D-tiska celotno sosesko
Zakaj je 3D-natisnjena zgradba okolju prijaznejša? Eksplozivna rast prebivalstva prinaša tudi potrebo po veliko več stanovanjih. Gradnja, ki temelji na programski opremi in strojih, porabi manj energije, manj virov in gradi nepremičnine z višjimi specifikacijami kot tradicionalne gradbene metode. Zato teoretično manj obremenjuje okolje. Austin v Teksasu gradi celotno sosesko s 3D-natisnjenimi domovi, s čimer morda postavlja temelj za učinkovitejšo in trajnostno rešitev svetovne stanovanjske krize.
Köbenhavn poziva domačine, da sami pridelujejo hrano
Meščani Köbenhavna pomagajo spodbujati biotsko raznovrstnost, medtem ko pridelujejo lastno hrano. Mesto ima eno največjih mrež javnih mestnih kmetij na svetu, kjer lahko prostovoljci in obiskovalci obedujejo med nasadi zelenjave in zelišč. Imajo tudi skupne vrtnarske projekte, kmetijske seminarje in učne ure joge. Ob pristanišču gojijo tudi morske alge za ljudi in morsko življenje. Köbenhavn uporablja dobre načine, da postaja najbolj zeleno mesto v Evropi.
Vancouver gradi velike zgradbe iz lesa
Zgradbe iz jekla in betona proizvajajo ogromne količine CO2. Tako se je v Vancouvru množica arhitektov posvetila gradnji zgradb z ojačenim lesom. Ta les zahteva pri proizvodnji veliko manj energije in ga je mogoče trajnostno pridobivati. Prav tako je presenetljivo odporen proti ognju. V mestu je opaznih več velikih projektov. Najbolj impresiven je 40-nadstropni Earth Tower, ki bo kmalu postal najvišji lesen nebotičnik na svetu.
Buenos Aires oskrbuje domove z energijo z odlagališč
Metan ima 80-krat večjo moč kratkoročnega globalnega segrevanja kot ogljikov dioksid. Ena od glavnih delov mest, od koder prihaja, so odlagališča. Tu se hrana in organski odpadki začnejo razkrajati in sproščati plin. Elektrarna CEAMSE v Buenos Airesu dovaja metan v bioplinarne, s čimer ne le preprečuje, da bi ga izpustili v ozračje, ampak pomaga tudi pri reševanju energetskih težav mesta.
Hongkong gradi energetsko učinkovite nebotičnike
Hongkong ima 1500 nebotičnikov. Ti porabijo približno 90 odstotkov mestne električne energije, kar izjemno obremenjuje okolje. Toda najvišji od vseh je pravzaprav precej zelen. Upravljalci zgradbe uporabljajo brezžično omrežje senzorjev, da ugotovijo, katera področja potrebujejo napajanje in katera ne. To pomeni, da v bistvu ni izgube pri energiji, s tem pa prihranijo 10.000 ton emisij ogljika na leto. Temu sledijo številne nove stolpnice v mestu.
London izdaja »zelene obveznice« za financiranje ponovne oživitve mesta
Londonsko okrožje Islington je razglasilo podnebne izredne razmere. Pripravilo je inovativen načrt za spopadanje z njimi. Prebivalci lahko kupijo obveznice, ki lokalnim oblastem omogočajo financiranje zelenih pobud, kot so projekti oživljanja, namestitve sončnih kolektorjev in infrastrukture za električne avtomobile. Vlagatelji zaslužijo približno 1,55 odstotka obresti, vendar očitno dober del ljudi ta denar vrne nazaj v shemo.
Vizig kaže svetu, kako ohranjati živalske vrste
Ste že kdaj videli horde želvjih mladičev, ki so potovali od svojih obalnih gnezd do oceana? Izjemno ljubek prizor, vendar nevaren zanje. V indijskem mestu Visakhapatnam – na kratko Vizag –preurejajo infrastrukturo ob oceanu, da bi jim pomagali. Izginile so moteče močne luči in tovarne, ki onesnažujejo okolje. Namesto tega so postavili valilnice želv. Ribiči so bili zadolženi za pomoč pri programu ohranjanja. S podporo izvaljenim mladičem je mesto pomagalo ohraniti tudi druge živalske vrste – tako morske kot kopenske.
Kigali dobiva prvo afriško ekološko sosesko
Ruanda je ena izmed najbolj gosto poseljenih afriških držav. Glavno mesto Kigali je še posebej gosto poseljeno. V prizadevanju, da bi se zoperstavil naraščajočemu številu prebivalstva kot tudi podnebnim izrednim razmeram, mesto gradi Green City Kigali. Gre za prvo trajnostno sosesko te vrste v Afriki. Naselje, zgrajeno na hribu Kinyinya v mestnem okrožju Gasabo, bo vsebovalo 30.000 cenovno dostopnih domov in obljublja minimalen ekološki odtis.
Avtor: M.B.
Vir: timeout.com
Viri slik: Freepik
