Obnovljivi viri energije igrajo ključno vlogo pri prehodih na čisto energijo. Prehod na obnovljive vire je eden od glavnih dejavnikov za soočanje s perečimi izzivi podnebnih sprememb. Zlasti obnovljiva elektrika se je izkazala kot ključni akter pri prehodu s fosilnih goriv na trajnostno energetsko prihodnost. V tem članku navajamo prednosti obnovljive električne energije in kako ta oblikuje globalno energetsko pokrajino.
Kaj je obnovljiva električna energija?
Obnovljiva električna energija se nanaša na električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, kot so sončna, vetrna, vodna in geotermalna energija.
Za razliko od fosilnih goriv so obnovljivi viri električne energije trajnostni, čisti in izpuščajo zanemarljivo malo toplogrednih plinov. Z leti postajajo vse bolj dostopni in stroškovno konkurenčnejši, zaradi česar so vse bolj zanimivi za podjetja in gospodinjstva po vsem svetu.
Obnovljiva električna energija – rastoči vir energije
Po poročilu Mednarodne agencije za energijo (IEA) je bilo leto 2022 rekordno leto za povečanje zmogljivosti obnovljivih virov, pri čemer naj bi letna zmogljivost znašala približno 340 GW. Ključne politike naj bi v prihodnjih letih dodatno podprle uvajanje obnovljive električne energije.
Obnovljiva električna energija se je leta 2021 povečala za skoraj 7 %, kar je rekordno povečanje za 522 Twh, pri čemer vetrna in sončna energija predstavljata skoraj 90 % te rasti. Počasna rast deleža obnovljivih virov energije je posledica svetovnega povpraševanja po električni energiji, ki je doseglo najvišjo raven v zgodovini, ko se je gospodarska aktivnost po upočasnitvi zaradi COVID-19 ponovno okrepila. Suše v več regijah pa so zmanjšale proizvodnjo hidroenergije.
Kljub temu bi se morala električna energija iz obnovljivih virov širiti hitreje, da bi dosegli mejnike v scenariju neto ničelnih emisij do leta 2050, pri čemer se delež proizvodnje iz obnovljivih virov poveča s skoraj 29 % leta 2021 na več kot 60 % do leta 2030. Potrebna bo veliko hitrejša uvedba vseh tehnologij obnovljivih virov energije v vseh regijah sveta.
#Graf proizvodnja energije iz obnovljivih virov v scenariju ničelnih emisij, 2010-2030
Sončna PV je bila najhitreje rastoča tehnologija z dodajanjem zmogljivosti v zadnjih letih. V primeru vetra morajo biti povprečne letne vrednosti podvojene od tistih, ki so bile zabeležene leta 2021, medtem ko mora biti pri hidroenergiji in zeleni energiji rast približno dvakrat večja od povprečja zadnjih petih let.
Na splošno so potrebna veliko večja prizadevanja, da se te običajne tehnologije trdno postavijo na pot scenarija »Net Zero«.
Politika in mednarodno sodelovanje za pospeševanje rasti obnovljive energije po vsem svetu
Obnovljiva energija je predmet političnih in nacionalnih ciljev v večini držav po svetu. Izvajajo se različne podpore, vključno s tehnološko specifičnimi ukrepi.
Pozitiven razvoj politike na Kitajskem, v EU, ZDA in Indiji bo v prihodnjih letih spodbudil hitrejšo rast obnovljivih virov. V letih 2021 – 2022 so bile izvedene naslednje pomembne spremembe:
- Kitajska: junija 2022 so objavili uvedbo petletnega plana, ki vključuje ambiciozen cilj 33 % proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov do leta 2025 (v primerjavi s približno 29 % leta 2021), vključno z 18 % ciljem za vetrno in sončno energijo.
- ZDA: avgusta 2022 so uvedli zakon o zmanjševanju inflacije, ki znatno širi podporo obnovljivi energiji v naslednjih 10 letih, z davčnimi olajšavami in drugimi ukrepi.
- EU: julija 2022 je Evropska komisija predlagala zvišanje cilja glede obnovljivih virov energije do leta 2030 z 32 % na 40 %. Maja 2022 so predlagani cilj dodatno povečali z načrtom REPowerEU na 45 %. Številne evropske države so že razširile svoje mehanizme podpore za obnovljive vire energije, da bi pospešile rast zmogljivosti, glede na cilje do leta 2030, kot odgovor na energetsko krizo, ki je posledica ruske invazije na Ukrajino.
- Indija: novembra 2021 so napovedali cilje za leto 2030, ki vključujejo 500 GW skupne nefosilne proizvodne zmogljivosti in 50-odstotni delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov kot tudi neto ničelnih emisij do leta 2070.
Vlade in akterji v industriji morajo sodelovati pri odpravljanju teh ovir in pospeševanju prehoda na obnovljivo električno energijo. Tukaj si lahko ogledate seznam vseh načrtov oziroma pravilnikov po svetu na področju obnovljive energije.
Številne mednarodne organizacije, programi sodelovanja, skupine in pobude po vsem svetu si prizadevajo pospešiti rast obnovljive energije. Primeri nekaterih programov mednarodnega sodelovanja:
- Pariški sporazum: cilji za obnovljivo energijo, vključeni v nacionalno politiko, ki jih je od novembra 2021 predložilo 109 podpisnikov.
- RE100 in The Climate Pledge: pobude podjetij, ki vsebujejo cilje glede obnovljive energije in pobude za neto ničelne emisije.
- EU: zavezujoči cilji glede obnovljivih virov energije do leta 2030.
- Programi IEA za tehnološko sodelovanje: dvostranske in večstranske pobude, ki se osredotočajo na izmenjavo znanja o obnovljivih virih energije, tehnološkem razvoju in podpori pri oblikovanju politik.
Priporočila za oblikovalce politik obnovljivih virov energije
Zagotoviti stabilnost in predvidljivost politike obnovljivih virov energije: Za vse tehnologije obnovljivih virov energije sta dolgoročni cilj in stabilnost politike bistvena za zagotovitev zaupanja vlagateljev in nadaljnjo rast.
Preusmeriti politiko na konkurenčne dražbe: V zadnjem času so dražbe za centralizirano konkurenčno naročanje obnovljivih virov energije postale vse bolj razširjene in so ključnega pomena pri odkrivanju cen obnovljivih virov energije in obvladovanju stroškov politike v mnogih državah, zlasti za sončno energijo in veter.
Prilagoditi zasnovo politike za vključitev spremenljivih obnovljivih virov: Rešitve vključujejo izboljšanje prilagodljivosti elektrarn, sprostitev upravljanja na strani povpraševanja, podporo za shranjevanje energije in izboljšanje omrežne infrastrukture.
Obravnavati izzive, specifične za določeno tehnologijo: Nekatere tehnologije obnovljivih virov energije so še vedno relativno drage in/ali se soočajo s posebnimi tehnološkimi in tržnimi izzivi, zato zahtevajo bolj ciljno usmerjene politike.
Olajšati izdajanje dovoljenj za nove projekte in posodobitve: Oblikovalci politik bi morali razmisliti o vzpostavitvi kontaktnih točk, zagotavljanju jasnih smernic za razvoj in sodelovanje javnosti pri identifikaciji lokacije, da bi odpravili ozka grla pri izdaji dovoljenj.
Kot lahko vidimo, je obnovljiva električna energija ključna sestavina za prehod v trajnostno energijo. Ponuja velike okoljske, gospodarske in družbene koristi ter ima potencial za preoblikovanje svetovne energetske krajine. Ko se soočamo z izzivi podnebnih sprememb in energetske varnosti, je ključnega pomena, da še naprej vlagamo v obnovljivo električno energijo in pospešimo njeno uvajanje po vsem svetu.
Avtor: M.B.
Vir: iea.org
