Raziskovalci in nevladne organizacije v Franciji so preučevali gnojila na osnovi človeškega urina in rezultati so bili obetavni.
Od kemičnih gnojil k trajnostni alternativi
Sintetična dušikova gnojila sicer spodbujajo kemijsko proizvodnjo, vendar če se uporabljajo v prekomernih količinah, onesnažujejo okolje. Poleg tega so njihove cene vse višje. To je spodbudilo znanstvenike, da iščejo rešitve za alternative.
Francoski raziskovalci želijo s svojim odkritjem ponuditi edinstveno naravno alternativo kemičnim gnojilom, ki bi pomagala zmanjšati onesnaževanje okolja in prispevala k prehranjevanju rastoče svetovne populacije. In vse to z uporabo nepričakovane sestavine – človeškega urina.
S čim znanstveniki nadomeščajo kemična gnojila?
Rastline za rast potrebujejo hranila, dušik, fosfor in kalij, kar pojasnjuje Fabien Esculier, inženir in koordinator raziskovalnega programa OCAPI. Ko jemo, ta hranila zaužijemo, potem jih izločimo, večinoma z urinom.
V preteklosti so se mestni iztrebki uporabljali kot gnojilo na kmetijskih poljih, preden so jih nadomestila kemična gnojila. Vendar pa, ko se ta gnojila v velikih količinah sproščajo v reke, postanejo eden glavnih virov onesnaževanja.
Ločevanje in zbiranje urina pri viru pomeni, da je treba preoblikovati stranišča, omrežje za zbiranje odpadnih voda in premagati določene predsodke.
Ločevanje urina iz stranišč so prvič preizkusili v švedskih ekoloških vaseh v začetku 90. let prejšnjega stoletja, nato pa še v Švici in Nemčiji. Danes potekajo poskusi tudi v ZDA, Južni Afriki, Etiopiji, Indiji in Mehiki.
V eksperimentu, ki ga je izvedla Kmetijska zbornica v Franciji, so urin razprševali po majhnih površinah pšenice.
Nova generacija stranišč z ločevalnikom urina
Prva generacija stranišč z ločevalnikom urina je veljala za nepraktično in neprijetno. Novi model, ki ga je razvila švicarska družba Laufen v sodelovanju z Eawagom, pa je prejel pozitivne ocene.
Lastnik restavracije v Parizu, Fabien Gandossi, je svoj lokal opremil z novim modelom, ki ločuje in zbira urin. »Imamo precej pozitivnih povratnih informacij, ljudje so sicer malo presenečeni, vendar ne vidijo velike razlike v primerjavi s tradicionalnim straniščem,« pravi.
Ali so ljudje pripravljeni jesti hrano, ki je bila gnojena z urinom?
Odnosi do gnojil, ki temeljijo na človeškem urinu, se razlikujejo med državami, kjer so bila izvedena testiranja. Stopnja sprejetosti je zelo visoka na Kitajskem, v Franciji in Ugandi, vendar nizka na Portugalskem in v Jordaniji.
Ker urin običajno ni glavni prenašalec bolezni, ni potrebno močno obdelovanje za uporabo v kmetijstvu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da se pusti počivati, možno pa ga je tudi pasterizirati. Ko je urin zbran, ga je treba prepeljati na polja. Postopek je sicer še vedno drag, vendar različne tehnike omogočajo zmanjšati njegov volumen, kot na primer s koncentracijo ali dehidracijo.
Kljub številnim oviram, kot so visoke cene plina in želja mnogih držav po krepitvi prehranske oskrbovalne verige, raziskovalci verjamejo, da je urin prihodnost naravnih gnojil.
Avtor: M.B.
Vir: euronews.com
