Eden od načinov za nižje stroške energije, zmanjšanje poplav in izboljšanje biotske raznovrstnosti so zelene strehe.
Tako je tudi v Baslu, kjer je na vrhu vsake ravne strehe – tako novih kot starih stavb – vrt z divjimi cvetlicami. V zadnjem desetletju so mestne oblasti izdale uredbo, da morajo vse hiše, pisarne in druge stavbe pokriti prazne strešne površine z biotsko raznovrstnim zelenjem. Vsa ta naravna izolacija prinaša nižje račune za energijo. Projekt pa je tudi omogočil, da so redke ptice postale pogostejši prizor po vsem mestu.
Okoljske koristi zelenih streh
Obseg projekta je neverjeten, saj ima Basel zaradi obvezne uvedbe zelenih streh sedaj 5 m2 zelenih površin na prebivalca – kar je več kot v katerem koli mestu na svetu. Poleg tega, da so strešni vrtovi nedvomno zelo lepi na pogled, prinašajo še veliko drugih prednosti – predvsem okoljskih.
Vse te divje rastline na strehah shranjujejo veliko količino ogljika, kar zmanjša neto emisije v mestu. Biotska raznovrstnost, ki jo je v sodobnem mestu izjemno težko vzdrževati, je prav tako v razcvetu. Strešni vrtovi nudijo zatočišče tako malim živalim kot tudi 175 vrstam rastlin. Ker hudourniške poplave vedno bolj ogrožajo življenja prebivalcev mest, lahko zemlja zmanjša odtekanje vode za do 20 odstotkov. Torej zelene strehe niso le privlačna arhitekturna značilnost, ampak so pomemben del podnebne politike mesta.
Priljubljenost zelenih streh med prebivalci
Tudi prebivalci so navdušeni nad zelenimi strehami. Delno zaradi nižjih stroškov za energijo. Pozimi namreč listnata plast deluje kot izolacija, ki zadržuje toploto v notranjosti. Poleti pa je lahko temperatura nižja za približno pet stopinj. Te koristi so seveda privlačne, vendar so bili potrebni pravni ukrepi, da so se zelene strehe resnično razširile po vsem mestu. Predpisi določajo, da morajo imeti nove stavbe nameščene strešne vrtove in kadar koli pride do strukturnih sprememb na starejših stavbah, jih morajo lastniki tudi opremiti z zelenimi strehami. V Baslu predpisi zahtevajo posebno mešanico semen švicarskih divjih cvetlic ter rastlin, ki so avtohtone za to območje. Substrat pa mora segati do določene globine – vsaj 12 cm, po možnosti 15 cm.
Zelene strehe v Baslu dejansko izhajajo tudi iz njihove zgodovine. V 70. letih prejšnjega stoletja je mestna bolnišnica zgradila zeleni strešni vrt, da bi izboljšala izkušnjo svojih pacientov. Že davnega leta 1914 pa je vodna postaja v bližnjem Zürichu eksperimentirala s posajenimi strehami, da bi ohladili stavbo. Raziskovalci so iz teh zgodovinskih idej črpali svoje načrte in jih razširili na celoten Basel.
Izzivi in prihodnost zelenih streh
Zanimivo je, da glavni izzivi, s katerimi se soočajo znanstveniki pri zelenih strehah, niso nezadovoljni prebivalci ali mestne oblasti. Težava namreč izhaja od njihovega trajnostnega strešnega »sorodnika« – sončnih celic. Tako sedaj iščejo način, kako omogočiti obstoj obeh podnebnih rešitev.
Kljub temu se zdi, da je zelena revolucija streh pomemben del za boj proti podnebnim spremembam in očitno je potrebna obsežna sprememba zakonodaje, da se ta shema tudi uresniči. Že sedaj tej revoluciji sledijo tudi ostala mesta in Basel morda ni najbolj impresiven primer strešnega ozelenjevanja v Evropi. Stuttgart se poteguje za naziv zelene strešne prestolnice, saj je ustvaril več kot 300.000 m2 strešnih površin, medtem ko nemško mesto Linz ne zaostaja veliko za Baslom. Sledi mu namreč s 3 m2 zelenih površin na prebivalca. Medtem se tudi v Milanu trudijo uvesti shemo zelenih streh podobnega obsega – poleg ogromne zasaditve kar 3 milijonov novih dreves.
Revolucija zelenih streh v Baslu je postala vzorčni primer trajnostne urbane politike, ki prinaša številne okoljske, ekonomske in socialne koristi. Obvezna uvedba zelenih streh je mestu prinesla 5 m2 zelenih površin na prebivalca, kar je največ na svetu. S tem pa bistveno pripomogla k zmanjšanju emisij ogljika ter povečanju biotske raznovrstnosti. Poleg tega so strešni vrtovi zmanjšali stroške energije in izboljšali kvaliteto bivanja prebivalcev.
Revolucija zelenih streh v Baslu je lahko navdih drugim mestom po Evropi, ki si prizadevajo uvesti podobno shemo. Čeprav se pojavljajo novi izzivi, kot je soobstoj uporabe sončnih celic, je jasno, da zelene strehe igrajo pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in ustvarjanju bolj trajnostih mest.
Avtor: M.B.
Vir: timeout.com
