Katalonska prestolnica zapira cele soseske za vozila – in spreminja ceste v parke in trge.
Barcelona se je lotila preobrazbe mestnega prometa s projektom, imenovanim »superblok«, ki mestne ulice spreminja v bolj prijazne površine za pešce in kolesarje. Ta ambiciozni urbanistični projekt združuje obstoječe ulice v t.i. superbloke, kjer je promet z vozili omejen, parkirišča preurejena, prebivalci pa pridobijo več površin za sprehode, igro in sprostitev v parkih.
Več kot stoletje nazaj je urbanist Ildefons Cerda zasnoval preobrazbo Barcelone v sodobno metropolo. Rastoče prebivalstvo je bilo stisnjeno znotraj mestnega srednjeveškega obzidja, kar je povzročalo nenehne epidemije. Zato je Cerda razširil mesto s projektom »Eixample« (širitev), ki je odprl mesto in mu pustil dihati s širokimi avenijami. Danes mesto nadaljuje to dediščino z novim projektom preobrazbe.
Kaj so »superbloki«?
Barcelona je eno najbolj gosto naseljenih mest v Evropi, zato sedaj sproščajo prostor, ki ga zasedajo avtomobili. V središču ambicioznih načrtov je koncept, znan kot »superilla« (superblok), ki je skupek več mestnih blokov, kjer je promet omejen na obrobne ceste. Znotraj blokov pa ustvarjajo prostor za pešce, kolesarje in zelene površine. Ta koncept zmanjšuje hrup in onesnaževanje, hkrati pa ustvarja prijetnejši in varnejši prostor za prebivalce.
Do zdaj je mesto vzpostavilo pet superblokov in odstranilo 3500 parkirnih mest, obenem pa postalo območje z nizkimi emisijami.
Vizija do leta 2030
Do leta 2030 nameravajo mestne oblasti vzpostaviti obširno mrežo superblokov, ki bo vključevanje zelenih središč in omejevanje prometa dvignila na novo raven. Na eni izmed treh glavnih ulic bodo imeli prednost pešci. Super bloki pa bodo tvorili mrežo 21 zelenih vozlišč, pri čemer noben prebivalec ne bo oddaljen več kot 200 metrov od zelene površine.
Projekt je bil deležen nekaj glasnih kritik avtomobilskih lobijev, vendar so projekt prebivalci v večini podprli, predvsem zaradi izboljšanja javnega zdravja. Količina prometa je močno onesnaževala zrak, kar je povzročalo preseganje mejnih vrednosti EU in WHO. Mestne oblasti želijo s čistejšim zrakom ponovno ustvariti bolj zdravo okolje za prebivalce.
Študija Barcelonskega inštituta za globalno zdravje je pokazala, da bi letno preprečili 667 prezgodnjih smrti, če bi zgradili 500 superblokov. Kljub temu da ceste niso popolnoma zaprte za avtomobile (Izjema so prebivalci in dostava.), so križišča preoblikovana v igrišča, s klopmi, piknik mizami, v zelene oaze, kar povečuje obisk lokalnih kavarn in trgovin.
Navdih za druga mesta
Zaprtje leta 2020 je pomenilo, da so Barcelončani, od katerih mnogi živijo v majhnih stanovanjih, lahko prvič izkusili mesto brez avtomobilov in mnogim je bilo všeč.
Podobni projekti postajajo navdih tudi za druge prestolnice po svetu, ki iščejo načine za zmanjšanje prometa in izboljšanje kakovosti življenja v urbanih središčih. Preverite tudi 15 okolju prijaznih rešitev, ki jih uvajajo mesta po vsem svetu, o katerih smo že pisali.
Barcelona že opaža rezultate – nižja raven hrupa, boljša kakovost zraka in večje zadovoljstvo prebivalcev z bivalnim okoljem. Projekt dokazuje, da je trajnostna preobrazba mest mogoča in prinaša pozitivne spremembe za vse generacije.
Avtor: M.B.
Vir: timeout.com
Vir slik: Freepik
