Kaj so GSO?
Genetsko spremenjeni organizmi (GSO) so organizmi, ki so bili spremenjeni v laboratoriju, da bi dobili določen rezultat. “GSO so živi organizmi, v katerih je bil genetski material spremenjen s postopki, ki potekajo drugače kot v naravi, torej drugače kot s križanjem ali z naravno rekombinacijo. Z uporabo sodobne biotehnologije lahko izbrane gene prenesemo iz enega organizma v drugega, tudi če gre za organizme različnih vrst.” (fu.gov.si).
Na primer, številne vrste virov hrane, zlasti pridelki koruze in soje, so genetsko spremenjeni, da so odporni na herbicide in insekte. Ta metoda izhaja iz koncepta selektivne vzreje in sega vsaj v leto 8000 pr. n. št., čeprav proces genetskega spreminjanja DNK sega v moderno znanost šele od leta 1973.
Gregor Mendel, avstrijski menih, je zaslužen za identifikacijo temeljnih načel genetike, ko je leta 1866 križal dve vrsti graha. Leta 1922 je hibridna koruza doživela komercialni prvenec, medtem ko so žlahtnitelji rastlin leta 1940 odkrili, kako spremeniti DNK s sevanjem in kemikalijami.
Po letu 1973 je ameriška uprava za hrano in zdravila (Food and Drug Administration – FDA) leta 1982 odobrila insulin kot prvi genetsko spremenjen izdelek za uporabo pri ljudeh. Vendar genetsko spremenjena hrana ni dobila odobritve FDA do leta 1994, ko je GSO paradižnik postal prvi, ki je šel v komercialno prodajo. Čeprav se na prvi pogled zdi, da so GSO 100-odstotni pozitivni, so bili desetletja obkroženi s polemikami.
Kako nastajajo GSO?
Ustvarjanje genetsko spremenjenih rastlin najprej vključuje identifikacijo in izolacijo želene lastnosti, od prej omenjene odpornosti na herbicide do odpornosti na sušo, do tolerance na bolezni. Ta lastnost se nato kopira in vstav v DNK rastline, ki se spreminja, pri čemer končni rezultat najprej pridelajo v laboratoriju. Semena iz uspešnih sprememb se nato prodajo kmetom.
Uporaba GSO danes
Poleg koruze in soje druge pogosto gojene gentsko spremenjene rastline v ZDA vključujejo: bombaž, oljno ogrščico, krompir in sladkorno peso. Slednja se uporablja za izdelavo kristalnega (ali belega) sladkorja. Pravzaprav več kot polovica te vrste komercialno prodanega sladkorja prihaja iz GSO sladkorne pese.
Sestavine, pridobljene iz GSO, prevladujejo tudi v predelani hrani, kot so lecitin in emulgatorji iz soje, olje oljne repice in bombaževega semena, ki se uporabljajo v pakiranih izdelkih, in koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze, ki ga najdemo v vsem, od brezalkoholnih pijač in solatnih prelivov do kruha in sladkanega jogurta.
Čeprav se pogosto misli, da so gentsko spremenjeni organizmi prisotni samo v predelani hrani in pijači, obstajajo tudi genetsko spremenjeni pridelki: jabolka, poletne buče in papaja so med tistimi, ki se gojijo v ZDA.
Z GSO zrni se krmi tudi večino živine (krave, piščanci), ki se uporablja v mesni in mlečni industriji. Med najbolj priljubljenimi izbirami pa so koruza, soja, lucerna. FDA trdi, da živina, hranjena z genetsko spremenjeno prehrano, ne predstavlja večjega tveganja za zdravje ljudi kot tista, ki ni. Doslej ni bilo nobenih prepričljivih študij, ki bi dokazale nasprotno.
Medtem se zdi, da koristi odtehtajo morebitna tveganja, čeprav so lahko kmetom in kmetijski industriji bolj očitna kot potrošnikom. Saj je mogoče GSO pridelke spremeniti tako, da bolje prenesejo sušo in škodljivce, zahtevajo manj pesticidov in zanje se porabi manj denarja za rast in celo povečanje hranilne vrednosti.
GSO in njihovi možni vplivi na zdravje
Varnost GSO je pogosto predmet razprav. FDA in številne druge mednarodne organizacije menijo, da so GSO varni za uživanje. Vendar pa skeptiki opozarjajo, da dolgoročni učinki še niso dovolj raziskani.
Rak
Čeprav obstajajo korelacije, trenutno ni dokončnih študij, da GSO povzročajo raka, to je stališče organizacij za raka v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji.
Študija iz leta 2013 je vzbudila skrb predvsem zaradi vpliva glifosata, aktivne sestavine, ki se uporablja v večini herbicidov na gensko spremenjenih pridelkih, na celice raka dojke pri ljudeh. Rezultati so pokazali, da bi glifosat lahko povzročil raka dojke, vendar je laboratorijska študija uporabila tudi tkivo dojke, ki je že bilo rakavo.
Druga študija iz Mednarodne agencije za raziskave raka iz leta 2015 je poročala, da glifosat podvoji tveganje za ne-Hodgkinov limfom, vrsto krvnega raka. Največje tveganje so pripisali kmetom in delavcem, ki so izpostavljeni glifosatu. Kljub temu je EPA izjavila, da glifosat ne predstavlja tveganja za raka pri ljudeh.
Organi in plodnost
Študije na živalih so nakazale možne povezave med prehrano z GSO in poškodbami jeter ter ledvic.
Prav tako nekatere raziskave nakazujejo, da bi lahko herbicidi, povezani z GSO, vplivali na plodnost. Vendar ni jasnih dokazov, da GSO neposredno povzročajo neplodnost.
Podobno študije o vplivu GSO na potomce niso pokazale negativnih učinkov na velikost ali zdravje potomcev.
Alergije in DNS mutacije
Zgodnja študija v 90. letih prejšnjega stoletja je odkrila možno alergijsko reakcijo na genetsko spremenjeno sojo, vendar je bila ta le ob dodajanju beljakovin iz oreščkov in je prizadela samo ljudi s posebnimi alergijami na oreščke.
FDA navaja, da so GSO alergeni le, če je oseba že alergična na genetsko nespremenjeno različico iste hrane.
Strah, da bi GSO vplivali na človeški DNK, je bil zavrnjen z raziskavami, ki potrjujejo, da DNK v GSO hrani ni drugačna od DNK v običajnih živilih.
Prednosti in slabosti GSO
Prednosti GSO
Kot je že omenjeno, naj bi GSO pridelki zagotavljali koristi, kot na primer, da zahtevajo manj pesticidov, povečajo pridelke in prenesejo obdobja suše.
Povečana preskrba s hrano
Pričakuje se, da bo povpraševanje po hrani do leta 2050 naraslo za 70 odstotkov, kar zahteva še več krčenja gozdov. Vendar pa bi GSO pridelki lahko povečali količino pridelka in zmanjšali potrebe po dodatni zemlji.
To že velja za GSO bombaž, ki je povečal pridelek v Indiji in na Kitajskem. Čeprav so GSO živalski pridelki trenutno prepovedani v Indiji in drugih državah, ki bi jim lahko koristila povečana ponudba hrane.
Dodana hranilna vrednost
Nekateri GSO, kot je »zlati riž«, so bili razviti za izboljšanje prehranske vrednosti hrane. Zlati riž je obogaten z vitaminom A in je zasnovan za preprečevanje slepote in drugih zdravstvenih težav, zlasti pri otrocih v državah v razvoju.
Boj proti podnebnim spremembam
Obstajajo študije, ki kažejo, da so GSO pridelki zmanjšali škropljenje s pesticidi za 8,7 odstotka, medtem ko sta manjša obdelava tal in odvisnost od goriv zmanjšala emisije toplogrednih plinov, kar je enako 15 milijonom avtomobilov manj na cestah.
Poleg tega so GSO pridelki odporni na sušo, zmanjšujejo potrebo po obdelavi tal in potrebo po širjenju kmetijskih površin.
GSO pridelki bi lahko celo zmanjšali emisije metana iz živine z uporabo rastlin, ki ustvarijo manj metana pri porabi.
Slabosti GSO
Poleg omenjenih možnih negativnih posledic za zdravje in povečane uporabe herbicidov obstajajo dodatne pomanjkljivosti GSO za okolje in kmete.
Superpleveli in odpornost škodljivcev
Obstajajo trditve, ki povezujejo GSO pridelke s superplevelom, saj so namesto zmanjšanja odvisnosti od pesticidov nekateri pridelki postali bolj odporni na herbicide, zaradi česar je potrebna večja uporaba sredstev za zatiranje plevela, kot je Monsantov Roundup.
Podobno so nekateri škodljivci postali odporni na GSO pridelke, zlasti na bombaž in koruzo, kar ponovno povečuje potrebo po insekticidih.
Izguba biotske raznovrstnosti
Povečana uporaba Roundupa in herbicidov je bila povezana tudi z zmanjševanjem populacije metuljev monarhov. Kar je ena od mnogih težav z biotsko raznovrstnostjo.
Uporaba herbicidov zmanjšuje število rastlinskih vrst, kot je mleček, ki je glavna prehrana za metulje monarhe. To ima dolgoročne posledice za ekosisteme.
Ekonomija in kmetje
Visoki stroški GSO semen in njihova odvisnost od velikih korporacij povzročajo kmetom finančne težave, zlasti v državah v razvoju.
V Indiji so visoki stroški za pridelavo GSO bombaža povezani z naraščajočo zadolženostjo in celo samomori med kmeti.
Kaj lahko storite glede GSO?
Potrošniki, ki želijo zmanjšati izpostavljenost GSO, se lahko odločajo za ekološko pridelano hrano, kupujejo lokalne proizvode in preverjajo oznake, kot je »brez GSO«, ter sezname sestavin.
Neodvisne organizacije, kot je Non-GMO Project ponujajo dodatne informacije o izdelkih in sestavinah, ki so verjetno genetsko spremenjene. FDA še naprej spremlja in ureja genetsko spremenjene organizme in sodeluje z drugimi vladnimi organizacijami, da se zagotovi izpolnjevanje enakih varnostnih standardov kot pri živilih brez GSO.
Čeprav trenutno ni dokazano, da so GSO kot celota bolj škodljivi od običajnih živil, obstajajo razprave o njihovim vplivu na zdravje, okolje in kmetijstvo. Ključno je, da se nadaljujejo raziskave, ki bodo pomagale razumeti dolgoročne učinke in omogočile informirane odločitve tako potrošnikom kot kmetom.
Avtor: M.B.
Vir: ecowatch.com, fu.gov.si
Viri slik: Freepik
