Zamenjava zgolj petine zaužite govedine z “alternativno” govedino, narejeno iz mikrobne beljakovine, bi lahko prepolovila stopnjo svetovnega krčenja gozdov in drastično zmanjšala emisije toplogrednih plinov ter izgubo biotske raznolikosti. To so izračunali raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje.
Da bo na svetu potrebno znižati proizvodnjo in uživanje mesa, predvsem govedine, znanstveniki opozarjajo že dlje časa. ‘Gobje meso’ alternativa mesu oziroma mikrobne beljakovine, narejene po posebnem biotehnološkem postopku, se lahko približajo okusu in teksturi prave govedine.
V študiji, objavljeni v reviji Nature, so raziskovalci vključili mikrobne beljakovine v računalniški model, ki simulira celoten globalni prehranski in kmetijski sistem. Rezultati so bili osupljivi. Kažejo, da bi z nadomestitvijo le 20 % govedine v naši prehrani z mikrobnimi beljakovinami v naslednjih 25 do 30 letih lahko dosegli 56 % zmanjšanje letnega krčenja gozdov po vsem svetu.
Razlog? Mikrobne beljakovine lahko nudijo podobne ali celo boljše profile hranil kot govedina. Potrebujejo pa le malo zemlje, vode in virov v primerjavi z govedino ali celo pridelavo zelenjave.
Govedoreja ustvari 14,5 % emisij toplogrednih plinov
Vodja raziskave Florian Humpenöder je v sporočilu za javnost pojasnil, da so trenutni sistemi oskrbe s hrano odgovorni za približno tretjino izpustov na globalni ravni. Zaradi gojenja goveda in gojenja hrane za govedo pa se pospešeno izsekavajo gozdovi. Nadomeščanje rdečega mesa s takšnimi t.i. mikrobnimi beljakovinami v prihodnosti bi znatno zmanjšalo odtis toplogrednih plinov v prehranjevalnem sistemu.
Izpostavil je še, da je dobra novica ta, da se ljudem ni treba bati, da bodo v prihodnosti jedli lahko samo zelenjavo. Lahko bodo še naprej uživali burgerje in podobno, le da bodo te pleskavice pridelane na drugačen način.
Govedoreja ustvari za 14,5 % emisij toplogrednih plinov in predstavlja daleč največji vir emisij v prehranskem sistemu. Proizvodnja govejega mesa je vodilno gonilo krčenja gozdov po vsem svetu.
“V simulacijah zmanjšanje števila govedi na svetu ne bi pomenilo le manjšega pritiska na zemljišča, ampak bi pripomoglo k zmanjšanju emisij metana, ki jih proizvede govedo,” je dejal Humpenöder. “Torej bi bila zamenjava rdečega mesa z mikrobnimi beljakovinami odličen začetek za zmanjšanje škodljivih učinkov današnje proizvodnje govejega mesa na okolje.”
Mikroorganizmi veliko bolj učinkoviti od drugih živih bitij
Tomas Linder, soavtor študije in raziskovalec na švedski univerzi za kmetijske vede, je dejal, da je dejstvo, da so mikroorganizmi preprosto veliko bolj učinkoviti od drugih živih bitij, ko gre za proizvodnjo beljakovin.
“Ključna razlika je v tem, da lahko mikroorganizmi tvorijo beljakovine iz preprostih ogljikovih in dušikovih spojin, kot sta sladkor in amoniak,” je dejal Linder. “Po drugi strani živalske celice ne morejo narediti beljakovin iz nič, le pretvorijo eno obliko beljakovin v drugo. Na primer sojine beljakovine v mišične beljakovine.“
Ena od posledic tega, je Linder povedal za Forbes Sustainability, je proizvodnja dušika v obliki živalskega urina in iztrebkov, ki onesnažuje reke in jezera ter ustvarja tudi dušikov oksid, močan toplogredni plin.
“Mikroorganizmi imajo po drugi strani skoraj popolno učinkovitost izkoriščanja dušika. To pomeni, da skoraj ves dušik, doveden v mikroorganizem, konča v končnem izdelku,” je pojasnil.
Rastoči trg alternativne mesne industrije
Neprofitni inštitut Good Food Institute je mesne alternative, ki temeljijo na fermentaciji, opisal kot »tretji steber alternativne beljakovinske industrije« po rastlinskem mesu in gojenem mesu. Najbolj priljubljen mikrobni protein – mikoprotein, ki temelji na vrsti glive – obstaja že leta, pri čemer je najbolj znan primer Quorn. Vendar je prišlo do velikega porasta naložb tveganega kapitala v podjetja, ki se ukvarjajo z bolj sofisticiranimi, mesu podobnimi mikoproteini (The Better Meat Co., Nature’s Fynd, Mycorena) in ustvarjajo sestavine, ki so vedno bližje okusu, kot ga ima pravo meso.
So mikrobne beljakovine pravi odgovor za rešitev okolja?
Nič od tega pa ne pomeni, da so mikrobne beljakovine odgovor na vse podnebne težave in težave pri proizvodnji hrane. Prvič, rezultati, razkriti v Nature ,so nelinearni, kar pomeni, da nadomestitev več kot 20 % govedine z mikrobnimi beljakovinami ne bo prinesla sorazmerno večjih koristi za okolje. To je zaradi tega, kar avtorji imenujejo “učinek nasičenosti”. Znatnemu deležu krčenja gozdov se izognemo že v scenariju 20 % zamenjave, a se učinki prihranka zemljišč zmanjšujejo z naraščajočimi stopnjami zamenjave.
Toda kar je morda še pomembneje, da proizvodnja katere koli hrane zahteva energijo. V primeru mikrobnih beljakovin se pri postopku fermentacije uporablja bioreaktorje, ki delujejo na elektriko. Iz tega razloga bo treba vsak obsežni premik k mikrobnim beljakovinam dopolniti z razogljičenjem energetskih sistemov, vlaganjem v obnovljive vire energije, kjer koli se te beljakovine gojijo.
Humpenöder je še dodal, da so mikrobne beljakovine obetavna in lahko dostopna možnost za zmanjšanje škodljivih vplivov proizvodnje govejega mesa. Vendar pa jih ne bi smeli dojemati kot čarobno palico za rešitev podnebne krize ali krize biotske raznovrstnosti. Namesto tega bi jih morali vključiti v portfelj možnosti, ki hkrati obravnava podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti.
Avtor: J.J.
Vir: forbes.com
