EKO hrana ni več le tržna niša. Prodaja ekoloških živilskih izdelkov se je v EU v zadnjem desetletju več kot podvojila, povpraševanje pa še naprej raste. Vendar mnogi še vedno niso prepričani, kaj v resnici pomeni ‘ekološko’. Ali je to naravno? Brez pesticidov? Lokalno pridelano?
Tukaj je nekaj pogojev, ki jih morajo živila izpolnjevati, da se v EU štejejo kot ekološka:
Brez umetnih gnojil
Naravna gnojila, kot so kompost in derivati morskih alg, so bistvena za ohranjanje rodovitne in zdrave zemlje. Ekološko hrano je torej treba gojiti s temi izdelki, namesto z umetnimi gnojili, ki se uporabljajo v konvencionalnem kmetovanju in so običajno sestavljena iz bolj agresivnih kemičnih sestavin, vključno z dušikovimi spojinami, fosforjem in kalijem.
“Ekološko kmetovanje izboljšuje strukturo in kakovost tal ter krepi biotsko raznovrstnost. Študije so pokazale, da ekološko kmetovanje na poljih predstavlja 30 % več biotske raznovrstnosti,” pojasnjuje Elena Panichi, vodja enote za kmetijstvo in razvoj podeželja (DG AGRI).
Brez pesticidov
Ekološki kmetje se morajo boriti proti škodljivcem in plevelom samo z uporabo naravnih pesticidov: iz rastlin, živali, mikroorganizmov ali mineralov.
Ekološke kmetije imajo tudi tehnike, kot so kolobarjenje ali sajenje različnih poljščin na istem zemljišču, ki pomagajo preprečiti bolezni, ki se razširjajo iz zemlje.
Učinkovita metoda zatiranja škodljivcev so lahko tudi naravni plenilci, kot so pikapolonice.
Vendar si je potrebno zapomniti, da samo zato, ker je nekaj ‘naravno’, to še ne pomeni, da ni škodljivo za ljudi ali okolje.
Brez GSO
Da je hrana certificirana kot ‘ekološka’, ne sme vsebovati izdelkov iz genetsko spremenjenih organizmov. To pravilo velja za ekološko meso in druge živalske proizvode. Poleg tega naj bi bile živali vzrejene ob 100-odstotno ekološki krmi.
Antibiotiki kot zadnja možnost
Živali, ki jih jemo ali katerih izdelke uživamo, morajo biti zdrave. Mnogi konvencionalni kmetje redno in celo preventivno uporabljajo antibiotike za preprečevanje bolezni. Ti se lahko prebijejo v prehranjevalno verigo.
Pretiravanje z antibiotiki ni dobro za ljudi in živali, saj lahko prispeva k ustvarjanju superbakterij. Protimikrobna odpornost je globalna skrb. Vsako leto v EU zaradi okužb z bakterijami, odpornimi na antibiotike, umre okoli 33.000 ljudi.
Na ekoloških kmetijah je uporaba antibiotikov močno omejena. Kmetje nadzorujejo bolezni z omejevanjem števila živali in uporabo metod, kot je zdrava prehrana za živali. Antibiotike smejo uporabljati le, kadar je to nujno potrebno za zdravje živali, da bi preprečili trpljenje in kadar naravna zdravila niso učinkovita.
Tudi študije kažejo, da uporaba antibiotikov na kmetijah upada.
Za dobrobit živali
Ekološki kmetje morajo zagotoviti živalim ustrezne okoljske pogoje, da izrazijo svoje naravno vedenje. V konvencionalnem kmetovanju to ni obvezno.
Obstajajo dodatna pravila, kot je prepoved zaprtja v kletkah ali pohabljanja, razen če je to nujno potrebno zaradi zdravstvenih razlogov.
Kaj ‘ekološko’ NE pomeni?
- Lokalno pridelano
Evropejci smo drugi največji porabniki ekološke pridelave na svetu. Lokalna ponudba še ne more zadovoljiti povpraševanja, zato se veliko ekoloških izdelkov uvaža. Glavni trgovski partnerji EU pri uvozu ekološke hrane so: Kitajska, Ukrajina, Dominikanska republika in Ekvador.
- Zeleno pakiranje
Besede, kot so naravno, zeleno ali eko na etiketah in embalaži, ne pomenijo nujno, da je izdelek ekološki.
- Zdravo
Na policah supermarketov je širok izbor ekoloških izdelkov, od hamburgerjev do pic, od sira do vina. Zdravstvene posledice uživanja odvečnih maščob, soli ali sladkorja ne izginejo samo zato, ker je živilo ekološko pridelano.
Kako ste lahko prepričani, da je ekološka hrana, ki jo kupujete, dejansko ekološka?
Najbolj zanesljiv način, da veste, ali je izdelek ekološki, je, če ima uradni logotip EU. Bel list na zeleni podlagi pomeni, da so bila upoštevana pravila EU o pridelavi, predelavi, ravnanju in distribuciji ter da izdelek vsebuje vsaj 95 % ekoloških sestavin. Ta logotip se lahko uporablja samo na izdelkih, ki jih je potrdila pooblaščena nadzorna agencija ali organ.
Nekatere države so ustvarile tudi lastne ekološke logotipe. So neobvezni in le dopolnjujejo logotip EU.
Ekološka zakonodaja: strožji nadzor in pravila
Ekološka zakonodaja ni revolucija, ampak se je začela že v preteklih letih in se razvija skupaj s sektorjem.
Pravila EU o ekološki pridelavi bodo imela zakonodajo s strožjim nadzorom. Nova zakonodaja bo uskladila pravila za proizvajalce zunaj in znotraj EU.
Prav tako bo poenostavila postopke za male kmetije, da bi pritegnili nove proizvajalce, zahvaljujoč novemu sistemu skupinskega potrjevanja. Pričakuje se, da se bo seznam ekoloških živil povečal.
Kakšna je prihodnost ekoloških izdelkov?
V okviru strategije Farm to Fork se je EU zavezala, da bo do leta 2030:
- Ekološka pridelava: povečanje ekološke pridelave z uporabo 25 % vseh kmetijskih zemljišč (leta 2019 jih je bilo le okoli 8 %).
- Protimikrobna odpornost: zmanjšanje prodaje protimikrobnih zdravil za rejne živali in v ribogojstvu za 50 %.
- Pesticidi in škodljive kemikalije: zmanjšanje uporabe škodljivih kemikalij in nevarnih pesticidov za 50 %.
Nakup ekološke hrane je za mnoge še vedno predrag. Eden od glavnih ciljev strategije Farm to Fork je ponuditi zdravo, trajnostno in cenovno dostopnejšo ekološko hrano za vse Evropejce. Raziskava iz Francije iz leta 2019 je pokazala, da je košarica z osmimi eko sadeži in osmimi eko zelenjavami v povprečju dvakrat dražja od košarice z neekološkimi izdelki.
Pravilno poimenovanje ekoloških živil v Sloveniji
“Kmetijski pridelek oziroma živilo, ki ga prodajajo v Sloveniji, je treba označevati z enotno označbo “ekološki“, vendar samo, če je bil zanj izdan certifikat, ki ga izda pooblaščena organizacija za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave. Poleg označbe “ekološki” se lahko uporabljata tudi okrajšavi, kot sta “bio” in “eko“, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Besede “organsko” se torej ne uporablja za ekološka živila in ni primeren izraz.” (vir: Cekin.si)
Avtor: M.B.
Vir: euronews.com, YouTube, cekin.si
