Ekološka hrana je okoli leta 2000 doživela eksploziven porast v priljubljenosti zaradi vse večjega zanimanja za wellness in celostno zdravo življenje. Trend se je po gospodarskem zlomu malce umiril. A sedaj je znano, da ekološka hrana ni več le trend. Ekološki trg se je trdno uveljavil kot temelj prehranskega sistema, ki ohranja naše zdravje in okolje.
Kaj poganja apetit po ekološki hrani?
V igri je več dejavnikov. Sprva je njegovo priljubljenost poganjala pripoved o koristih za zdravje. Še vedno manjkajo strokovni podatki medicine, ki bi dokazali trdno povezavo med ekološko hrano in izboljšanim zdravjem.
Znano pa je, da bodo tisti, ki se zavestno odločajo za nakup ekološke hrane, bolj pozorni na svojo prehrano in poskrbeli tudi za obilen vnos sadja in zelenjave. To posledično ustvarja bolj zdrav življenjski slog.
Tako argument o zdravju še naprej igra pomembno vlogo pri ozaveščanju o ekološki hrani. A kot kaže, se potrošniki zdaj bolj verjetno odločajo za ekološko pridelano hrano tudi zaradi okoljskega vidika. To pa je odlična novica za podnebje.
Izzivi za prihodnost (ekološke) hrane
Številne nacionalne prehranske strategije pozivajo k nujnim spremembam trenutnega prehranskega sistema. Vključno s poudarkom na praksah ekološkega kmetovanja, če želimo zagotoviti zdravo in pravično prihodnost hrane za vse.
Toda pred nami so izzivi. Podnebne spremembe povzročajo nenavadno vroče vreme, ki vpliva na pridelek, politične situacije v svetu postavljajo izvozne ovire in pomanjkanje sezonskih delavcev. To pa lahko privede do nadaljnjega zvišanja cen za vse zaloge hrane. Zlasti za ekološko pridelano hrano, kar bi predstavljalo oviro za številne potrošnike.
Zakaj je ekološka hrana dražja?
Ekološka hrana je običajno dražja od neekološke iz več razlogov. Proizvodnja je za kmete dražja, povpraševanje raste hitreje kot ponudba, supermarketi bodo verjetno zaračunavali več, saj je ekološka hrana na trgu pozicionirana kot vrhunskih izdelek.
Številne analize pa kažejo, da prehod na ekološko predelavo dejansko ni toliko dražji. Medtem pa imajo nekateri ekološki izdelki velike pribitke v primerjavi z neekološkimi. Na primer kos ekološko pridelanih belih gob je običajno le 1 % dražji od običajne vrste, medtem ko je zavoj ekološkega masla dražji za približno 30 %.
Možno je, da se bo cena ekoloških pridelkov še nekoliko zvišala, a nekatere ugotovitve kažejo, da se bodo cene dolgoročno znižale, saj sta podnebna ozaveščenost in COVID-19 spodbudila večje zanimanje za lokalno hrano in izdelke.
Poleg tega bi lahko obsežne reforme kmetijske politike naredile ekološko pridelavo bolj privlačno za kmete. V Združenem kraljestvu imajo sistem, imenovan Environmental Land Management (ELM), ki daje nepovratna sredstva in subvencije kmetom, ki sprejmejo ukrepe za podporo okolja z obdelavo površin, zmanjšanjem uporabe antibiotikov in pesticidov ter izboljšanjem zdravja in dobrega počutja živali. Vse je osredotočeno na organska načela.
Ekološki pridelki vse bolj priljubljeni pri potrošnikih
Tržne analize kažejo, da se bo ta sektor v prihodnjih letih močno povečal. Če bi lahko kmetijski organi, supermarketi in državni uradniki sodelovali pri podpori pridelave ekološke hrane in jo naredili bolj dostopno vsem, bi lahko bili na pragu veliko bolj trajnostnega prehranskega sistema. Takega, ki bi deloval za vse, ne da bi pri tem povzročal nepotrebne obremenitve našega planeta.
Avtor: J.J.
Vir: onehome.org.uk
