Vročinski valovi postajajo vse intenzivnejši, daljši in pogostejši. Znanstveniki opozarjajo, da gre za neposredno posledico podnebnih sprememb. Evropska mesta zato pospešeno iščejo nove rešitve za svoje urbanistično načrtovanje. Mnoga se odločajo za širjenje zelenih površin, uporabo svetlejših in odbojnih materialov, ki odbijajo sončne žarke ter zmanjšujejo segrevanje urbanih območij. Med inovativnimi idejami izstopa umetniški pristop, ki združuje estetiko in znanost.
Umetnost na asfaltu z merljivim učinkom
Dunaj, ena najbolj gosto poseljenih evropskih prestolnic, se spopada s pojavom toplotnih otokov, zato nenehno iščejo načine za hlajenje urbanih površin. Enega od inovativnih načinov je našel umetnik Jonas Griessler v okviru znanstveno-umetniškega projekta CO2ntext.
Na tleh dvorišča stanovanjskega kompleksa Hanuschhof, ki se nahaja ob muzeju Heidi Horten Collection, je s svojo umetniško skupino Holla Hoop ustvaril barvito umetniško delo. Temen asfalt so prekrili z dinamično paleto živih barv. Meritve z infrardečim termometrom so pokazale občuten učinek: temperatura tal se je znižala z 31 °C na 20 °C. To ni le estetski poseg, ampak merljivo izboljšanje mikroklime, ki lahko zmanjša potrebo po hlajenju okoliških prostorov.
Barvno talno poslikavo so ustvarili z inovativnimi barvami in premazi, ki so bistveno bolj odporni na škodljive UV žarke kot običajni temni asfalt. Ti odbijajo sončne žarke nazaj v atmosfero in znižujejo temperaturo ter segrevanje površin za najmanj 5 °C. Gre za preprost, a učinkovit način, ki konkretno prispeva k boju proti podnebnim spremembam.
Umetnost kot način ozaveščanja
Poleg tega ne gre le za estetski in tehnični poseg. Poslikava nosi tudi močno sporočilo o vse večjih emisijah CO2 v urbanih središčih. Sestavljena je namreč iz 40 barvnih polj, ki simbolizirajo leta med 1960 in 2000. V poljih so majhne pike, pri čemer vsaka pika simbolizira milijardo ton izpustov CO2.
Tako obiskovalci na vizualni način spremljajo rast svetovnih emisij. Hitro lahko vidimo, da se »polja postopno polnijo«, kot pravi Griessler, in »od devetih pik v začetnih letih pridemo do trikratnika ob koncu obdobja«. Z igrivimi barvnimi toni in estetiko prikazujejo resno sporočilo: Kako se mesta lahko prilagajajo vročini in kako naše navade poganjajo emisije.
Barvito dvorišče pri muzeju Heidi Horten tako deluje kot živa infografika – konkreten dokaz, da lahko umetnost v vročih mestih ne le pripoveduje zgodbe o podnebju, temveč lahko mestne površine dejansko tudi ohlaja.
Avtor: M.B.
Viri: dailysabah.com
