Od čebelnjakov na strehah do gozdnih koridorjev. To so inovativne ideje, ki prinašajo naravo v urbana območja po vsem svetu. Oglejmo si 6 mest, ki so našla načine, kako v svoja mestna središča vključiti zelenje v korist svojih prebivalcev in okolja.
Liverpool, Anglija
Mesto Liverpool je ustvarilo prostor za naravo v svojem živahnem mestnem središču. Ker primanjkuje prostora za sajenje, so leta 2020 preoblikovali betonsko zunanjo površino nakupovalnega centra St. John’s v 65 metrov dolg listnati habitat. Posajen je s 14.000 zelenimi rastlinami. Popolna lokacija za zajemanje onesnaženega zraka, ki ga povzroča bližnja avtobusna postaja.
Leta 2021 je naslednja faza pobude zaživela z namestitvijo dveh čebelnjakov na strehi. Vsak čebelnjak gosti 20.000 čebel. Osebje pa so usposobili, da postanejo strokovni skrbniki za čebele. Leto pozneje je populacija čebel poskrbela za prvi pridelek iz panjev, ki je znašal kar 180 kozarcev medu. Čebele pa ne oprašujejo le zelene površine nakupovalnega centra, ampak so aktivne v pet-kilometrskem radiju od svojih panjev in tako pomagajo ekosistemu širše skupnosti.
Curitiba, Brazilija
V Curitibi na severozahodu Brazilije je sajenje dreves zadnja faza pri zagotavljanju čim bolj »zelenega mesta«. Curitiba si prizadeva za trajnostni model že od 70. let zaradi izziva z naraščajočim prebivalstvom. Mestni načrtovalci so postavili dobro počutje prebivalcev za njihovo glavno skrb in od takrat je vključevanje naravnih območij za prosti čas in spodbujanje recikliranja postalo ključni del mestnega načrtovanja.
Vladni načrt za pogozdovanje predvideva zasaditev številnih dreves ob cestah, v parkih, na trgih in drugih javnih površinah. Samo med letoma 2013 in 2016 je bilo zasajenih 139.000 dreves. Vzpostavljenih je bilo tudi deset »mini gozdov«, ki izkoriščajo manjša območja, kjer večji nasadi niso mogoči. Območje je izpostavljeno močnim padavinam in posledično poplavam. Zato so izvedli okolju prijazne metode za obvladovanje preliva vode. Prej so za odvajanje deževnice uporabljali betonske kanale, ki so jih nadomestili z območji javnih parkov.
Curitiba je pogosto navedena kot eno najbolj zelenih mest v Braziliji, saj se ponaša z več kot 1000 oazami zelenih površin. Raziskave kažejo na visok odstotek zadovoljstva prebivalcev, kar kaže na pozitivne spremembe, ko mesta dajo prednost ljudem pred avtomobili.
Singapur, Azija
Singapur je odločen, da bo postal »mesto v naravi«. Februarja 2021 je mestna država napovedala svoj »Zeleni načrt 2030«. Gre za ambiciozen program za ustvarjanje čim bolj trajnostnega in naravi prijaznega mesta. Singapur ima že več kot 400 parkov in štiri naravne rezervate. Od leta 2026 imajo v načrtu povečanje iz 200 hektarjev na 300 hektarjev zelenih površin do leta 2030.
Do leta 2030 so se zavezali tudi, da bodo zasadili milijon dreves po svojem ozemlju in dodatno povečali parke za 50 % glede na izhodišče leta 2020. Obljuba je, da do leta 2030 nobeno gospodinjstvo ne bi smelo biti oddaljeno več kot deset minut hoje od dostopne zelene površine. Tako bodo aktivno spodbujali zdravje in dobro počutje vseh prebivalcev. Eden prvih parkov je jezero Jurong Gardens, ki vključuje 3 hektarje veliko vodno igrišče. Zasnovano je tako, da posnema vzorce plimovanja in obalnih obrežij. Med igro se lahko otroci naučijo, kako se voda naravno filtrira, čisti naravno v biotopu vodnih rastlin.
Izmir, Turčija
Turško mesto Izmir upa, da bo zmanjšalo onesnaženje z ekološkim koridorjem Mavisehir Peynircioglu Stream, ki predstavlja 26.500 m2 zelenega traku rastlinja, ki porablja ogljik. Odprt je bil oktobra 2020, tam je dodatno posajenih 1150 dreves in 250.000 grmovnic, ki so primerne za sredozemsko podnebje. Vodje projekta ocenjujejo, da se je aktivnost opraševalcev zaradi tega povečala za 45 %.
Manjši projekti lahko prav tako pomagajo pri čiščenju ogljika in spodbujajo prebivalce k povezovanju z naravo. V ta namen je mesto Izmir uvedlo številne »parklete« po mestu – majhne oaze, ki prebivalcem nudijo mesta za sedenje med posodami z rastlinami, ki pomagajo zmanjšati učinek »toplotnega otoka«, ki ga ustvarjajo združene zgradbe. Izmirski parki žepne velikosti zavzamejo veliko manj prostora in investicije kot obsežnejši projekti. So lahko model za druga mesta, ki iščejo praktične načine za vključevanje narave v urbana območja.
Seul, Južna Koreja
V Južni Koreji so zasadili gozd, da bi znižali mestne temperature za 3 do 7 °C. Uradno je velemesto oznaka za mesto z več kot desetimi milijoni prebivalcev. Dejansko, če vključimo širše metropolsko območje, Seul gosti okoli 25,6 milijona prebivalcev, kar ga uvršča med najbolj gosto naseljena mesta na svetu.
Leta 2018 je severovzhodna Azija doživela ekstremen vročinski val – najbolj vroč v zgodovini. Temperature so se povzpele na skoraj 40 °C in dve leti kasneje so mestne oblasti razkrile načrte za nov park, imenovan »Gozd vetrov«. Zasnovan je za neposredno dovajanje hladnega zraka v mesto. Zajema pa tudi onesnaževanje z delci in drobnim prahom. Gozd so odprli leta 2022 in je zasajen z vrstami, kot so borovci, javorji, divje češnje in hrasti.
High Line, New York
High Line na zahodni strani Manhattna je 2 kilometra dolg javni park, dostopen za invalide. Zgrajen je vzdolž ostankov dvignjenega dela opuščene železniške proge. Zaprl se je v zgodnjih 80. letih in je bil predmet rušenja, preden so se prebivalci združili in oblikovali High Line z željo po koristni uporabi tega dela mesta.
Oblikovalski natečaj leta 2003 je vzbudil zanimanje in ideje o tem, kaj storiti s prostorom. Ideja o vrtu nad ulico je bila zmagovalna. Tako je High Line odprl svoja vrata v fazah od leta 2009 do 2019 in je zdaj mestna zelena pot, ki se ponaša z več kot 150.000 rožami, grmovnicami in drevesi.
Sodelovanje z javnostjo je bilo velik del uspeha projekta. Čeprav ga upravlja Oddelek za parke in rekreacijo mesta New York, se High Line vzdržuje in upravlja z navdušenimi prostovoljci. Mnogi ga štejejo kot vzor za druga mesta, ki iščejo inovativne načine za vključevanje zelenih površin v svojo urbano površino.
Ti projekti z vsega sveta kažejo, kako je mogoče naravo vključiti v vsako mestno površino. Nekateri od teh podvigov so obsežni, medtem ko imajo drugi veliko bolj lokaliziran vpliv. Vendar so vsi inovativni in navdihujoči načini, kako celotnemu planetu pomagati tudi v najbolj urbanih okoljih.
Avtor: M.B.
Vir: bbcearth.com
Viri slik: Freepik
