Letalski sektor prinaša gospodarske koristi, povezljivost in spodbujanje inovacij. Pa vendar se vedno bolj zavedamo tudi negativnih vplivov letalske industrije na kakovost življenja. Med glavnimi negativnimi vplivi so emisije, hrup in velik vpliv na podnebne spremembe.

V okoljskem poročilu evropskega letalstva (European Aviation Environmental Report – EASA), ki zagotavlja objektiven pregled pomembnih dogodkov, do katerih je prišlo v zadnjih letih kot odgovor na to, v nadaljevanju povzemamo glavna dejstva.

Letalski sektor v Evropi

V okoljskem poročilu evropskega letalstva so zanimivi predvsem naslednji podatki:

  • Med letoma 2005 in 2019 se je število letov na letališčih EU27 in EFTA povečalo za 15 % na 9,3 milijona. Prevožene razdalje potniških letal so se skoraj podvojile (+90 %). Zaradi pandemije COVID-19 so leti leta 2021 upadli na 5,1 milijona.
  • Leta 2019 je bilo na 98 večjih evropskih letališčih 3,2 milijona ljudi izpostavljenih 55 dB ravni hrupa letal. 1,3 milijona ljudi pa hrupu nad 70 dB. To predstavlja 30 % oziroma 71 % več kot leta 2005.
  • Emisije CO2 iz vseh letov z odhodi z letališč EU27 in EFTA so leta 2019 dosegle 147 milijonov ton, kar je 34 % več kot leta 2005. Povprečni izpust CO2 na kilometer potniškega letala se je v povprečju znižal za 2,3 % na leto in leta 2019 dosegel 89 gramov na kilometer, kar ustreza 3,5 litru goriva na 100 potniških kilometrov.
  • Leta 2020 so se emisije zaradi pandemije COVID-19 zmanjšale za več kot 50 %, izpostavljenost prebivalstva hrupu pa za približno 65 %. Povprečni izpust CO2 na potniški kilometer se je povečal nazaj na raven iz leta 2005.

Predvideva se, da bi lahko leta 2050 ukrepi znotraj sektorja zmanjšali emisije CO2 za 69 % na 59 milijonov ton, v primerjavi s scenarijem »zamrznitve tehnologije« ob običajnem poslovanju.

Slika je simbolična.

Ukrepi za zmanjšanje vplivov letalstva na okolje

  • Svetovna zdravstvena organizacija za Evropo priporoča zmanjšanje ravni hrupa letal pod 45 dB podnevi in 40 dB ponoči za ublažitev škodljivih učinkov hrupa letal na zdravje prebivalstva.
  • Emisije onesnaževanja zraka iz letalske industrije so se v EU povečale. Za učinkovito ukrepanje bo potrebna boljša opredelitev specifičnega prispevka letalstva v primerjavi z drugimi viri emisij, zlasti trdnih delcev.
  • Standardi okoljskega certificiranja že obstajajo za emisije iz letalskih motorjev, ki niso CO2, vključno z NOX in nvPM. Preučujejo pa se tudi nadaljnje možnosti politike ublažitve.
  • Kadar posebni blažilni ukrepi povzročajo kompromise med emisijami CO2 in emisijami, ki niso CO2, je za zagotovitev splošnega zmanjšanja vpliva na podnebje bistvena zanesljiva metodologija ocenjevanja. Poleg tega bi bilo treba podpreti možnosti, ki koristijo vsem in zmanjšujejo oboje hkrati. Kot so na primer ustrezna trajnostna letalska goriva (SAF).
  • Leta 2022 so v 6. ocenjevalnem poročilu IPCC ugotovili, da je potrebno takojšnje, hitro in obsežno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za omejitev segrevanja na 1,5 °C. Vendar je letalski sektor še vedno v začetnih fazah prilagajanja povečanim podnebnim nevarnostnim.

Trajnostna letalska goriva

Da bi znatno zmanjšali emisije letalskega sektorja, se mora zmanjšati tudi njihova trenutna odvisnost od reaktivnega goriva na osnovi fosilnih goriv. Zato bo potrebno pospešiti prehod na inovativne in trajnostne vrste goriv in tehnologij.

Trajnostno letalsko gorivo (SAF) je trajnostna, nekonvencionalna alternativa fosinemu reaktivnemu gorivu. Uporabi se lahko več definicij in terminologij, odvisno od regulativnega konteksta, osnovne surovine in proizvodne tehnologije.

SAF so opredeljena kot letalska goriva za vgradnjo, ki so bodisi biogoriva, proizvedena iz surovih ali sintetičnih letalskih goriv, ki izpolnjujejo merila za trajnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Za sintetična goriva se uporabljajo različni izrazi, kot so obnovljiva tekoča transportna goriva nebiološkega izvora, elektro goriva, e-goriva in tekoča energija.

Po podatkih trenutna dobava SAF ostaja nizka in znaša manj kot 0,05 % celotne porabe letalskega goriva v EU. SAF bodo igrali ključno vlogo pri razogljičenju letalskega sektorja, saj jih je mogoče uporabiti v okviru obstoječe svetovne flote in infrastrukture za oskrbo z gorivom.

Za trenutno certificiranje SAF velja največje mešalno razmerje 50 % s fosilnim reaktivnim gorivom. Odvisno od obravnavane proizvodne poti surovine, vendar odbori za industrijo in standardi za goriva preučujejo prihodnjo uporabo 100 % SAF do leta 2030.

Medtem ko so SAF trenutno dražja od fosilnih reaktivnih goriv, se pričakujejo prihranki pri stroških, predvsem zaradi prihodnjih proizvodnih ekonomij obsega. Cene SAF se lahko razlikujejo glede na proizvodno pot, s tem povezane proizvodne stroške in nihanja na energetskem trgu.

SAF so certificirani s shemami trajnostnega certificiranja glede na merila, opredeljena na ravni EU v Direktivi o obnovljivi energiji in na globalni ravni v okviru CORSIA.

Slika je simbolična.

Vodenje in operacije zračnega prometa

Evropski zeleni dogovor zahteva bolj ambiciozen, celovit in celosten pristop, ki vključuje vse zainteresirane strani, da bi pospešili rešitve in kratkoročno omogočili bolj okolju prijazen zračni promet.

Evropski osrednji načrt upravljanja zračnega prometa, ki ga vodi skupno podjetje SESAR 3, opredeljuje skupno vizijo in časovni načrt za zainteresirane strani upravljanja zračnega prometa in posodobitev ter uskladitev evropskih sistemov upravljanja zračnega prometa. Vključno z ambicioznim ciljem za zmanjšanje povprečnih emisij CO2 na let za 5 – 10 % (0,8 – 1,6 tone) do leta 2035 z okrepljenim sodelovanjem v primerjavi z letom 2017.

Cilj akcijskega načrta ničelnega onesnaževanja iz Evropskega zelenega dogovora je do leta 2030 zmanjšati delež ljudi, ki jih kronično moti hrup letalskega prometa, za 30 % in izboljšati kakovost zraka. Tako tudi zmanjšati število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka za 55 % v primerjavi z letom 2017.

Mednarodno sodelovanje je ključnega pomena za reševanje globalnih okoljskih in trajnostnih izzivov,  s katerimi se sooča letalski sektor. Ukrep, ki ga financira EU, je okrepil odnose s partnerskimi državami pri izvajanju CORSIA in drugih področij varstva okolja. V Evropi se razpravlja tudi o drugih ukrepih, povezanih s pobudami za določanje cen ogljika, ki so pomembni za letalski sektor.

Avtor: M.B.

Vir: easa.europa.eu

Viri slik: Freepik