Povezavo med urbano zelenimi površinami in duševnim zdravjem je potrdila še ena študija.
Raziskava ISGlobal, Inštituta za globalno zdravje iz Barcelone, je ugotovila, da so prebivalci mesta imeli boljše rezultate duševnega počutja, ko so njihove življenjske razmere izpolnjevale določena merila dostopa do zelenih površin. Vendar je manj kot 5 odstotkov prebivalcev mesta dejansko uživalo v dostopu do zelenih površin.
Pomanjkanje zelenih površin v mestih
Vodilni avtor študije in direktor programa za urbanistično načrtovanje, okolje in zdravje pri ISGlobal, Mark Neieuwenhuijsen, je dejal, da je potrebno državljanom nujno zagotoviti več zelenih površin. Več dreves ne bi samo izboljšalo zdravja, ampak tudi zmanjšalo učinke toplotnih otokov in prispevalo k zajemanju ogljika.
Vse več raziskav dokazuje, da preživljanje časa v naravi pozitivno vpliva na naše telo in um. Študija iz leta 2019 je pokazala, da so ljudje, ki so vsaj dve uri na teden preživeli v naravi, poročali o boljšem fizičnem in duševnem zdravju. Zdravniki so celo začeli predpisovati čas na prostem. V mestih se lahko zelenje med drugim bori proti učinku mestnega toplotnega otoka, zmanjša onesnaževanje zraka in izboljša kognitivne funkcije.
Pravilo 3-30-300 za več zelenih površin
Toda koliko zelenja naj bi imel prebivalec mesta v bližini, da bi doživel njegove pozitivne učinke? Na to vprašanje je dal odgovor profesor za urbano gozdarstvo Cecil Konijendijk v svojem članku leta 2021. Predlagal je pravilo 3-30-300, ki določa, da bi morala biti urbana zelena območja oblikovana tako, da :
- Vsakdo vidi 3 drevesa iz svojega doma.
- Vsaka soseska ima 30-odstotno pokritost z drevesi.
- Vsakdo ima park ali drugo zeleno površino v razdalji 300 metrov od svojega prebivališča.
Uporaba tega pravila naj bi izboljšala in razširila zelene površine v mnogih mestih. S tem pa tudi spodbudila zdravje, dobro počutje in odpornost.
Zelene površine v povezavi z duševnim zdravjem
Študija ISGlobal, ki je bila objavljena v reviji Environmental Research, je po navedbah avtorjev prva raziskava, ki preverja koristi za duševno zdravje pravila 3-30-300. Raziskovalci so anketirali 3145 ljudi, starih od 15 do 97 let, ki so sodelovali v barcelonski študiji zdravja, med letoma 2016 do 2017. Ugotovili so, da so tisti, katerih življenjske razmere so izpolnjevale vse tri zahteve pravila, imeli boljše duševno zdravje, manj uporabljali zdravila in redkeje obiskovali psihiatra. Vendar pa je bila statistično pomembna le povezava med izpolnjevanjem vseh treh zahtev in obiski psihiatra. Raziskovalci so prav tako preučili tri ločene komponente pravila: vidnost dreves, zelenje v soseski in dostop do parkov. Ugotovili so, da so ljudje z zadostno količino zelenih površin imeli znatno boljše duševno zdravje.
Druga ugotovitev študije je pokazala, da večina prebivalcev Barcelone nima dostopa do teh koristi zelenih površin. Le 4,7 odstotka anketiranih je izpolnjevalo vsa tri merila, nekoliko več kot 43 odstotkov je imelo tri drevesa v razdalji 15 metrov od svojega bivališča, 62,1 odstotka je izpolnjevalo zahtevo glede parka, a le 8,7 odstotka je živelo v soseski z zadostno pokritostjo z drevesi, kar je po rezultatih študije najbolj koristna posamezna komponenta pravila. Skupno je skoraj četrtina anketiranih prebivalcev Barcelone živela na območju, ki ni izpolnjevalo nobene zahteve pravila.
Morda se za Barcelono obetajo bolj zelena obdobja, saj je mesto napovedalo desetletni načrt, v okviru katerega naj bi tretjino ulic spremenili v zelene cone, kot so poročali na Svetovnem gospodarskem forumu.
Vsaka pobuda, ki bo pripeljala do bolj zelenega mesta, bo korak v pravo smer, saj je ključno sporočilo, da potrebujemo več urbanih ozelenitev.
Avtor: M.B.
Vir: ecowatch.com
