Vpliv podnebnih sprememb na ekstremno vremensko dogajanje je vse bolj očiten in zaskrbljujoč. Raziskava, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, poudarja povezavo podnebnih sprememb s poslabšanjem vročine, suše in posledično z gozdnimi požari.
Ekipa raziskovalcev, pod vodstvom profesorja Michaela Manna z Univerze v Pensilvaniji, je v sodelovanju s kolegi z Univerze Clemson, Univerze Kalifornije v Los Angelesu in Univerze Columbia, podrobneje preučila učinke podnebnih sprememb na poslabšanje vročinskih valov, suše in posledično na gozdne požare.
Raziskava prinaša pomembne vpoglede v napovedovanje interakcij med temi dogodki. Rezultati pa so v pomoč znanstvenikom in oblikovalcem politik pri boljšem razumevanju. Ponujajo vpoglede za bolj celosten pristop k pripravi na ekstremne vremenske dogodke ter pri oblikovanju strategij za njihovo preprečevanje in ublažitev.
»Raziskali smo, kako najsodobnejši podnebni modeli, uporabljeni v najnovejših ocenjevalnih poročilih Medvladnega odbora za podnebne spremembe obravnavajo epizode vročinskih valov in suše, ki so povzročile nekatere najhujše gozdne požare, kar smo jim bili priča v novejši zgodovini. Prav tako smo želeli bolje razumeti, kako pogosto so se ti dogodki pojavljali, njihovo tipično trajanje in njihovo intenzivnost, da bi izboljšali ne le naše napovedi, ampak tudi pristope k ublažitvi nadaljnje škode za človeštvo,« pojasnjuje Mann.
Sestavljeni dogodki suše in vročinskih valov ter njihovi učinki
Raziskovalci dokumentirajo škodljive učinke vse hujših suš in požarov v naravi v zadnjih letih. Raziskava izpostavlja dva izjemna primera: gozdni požar v Kaliforniji leta 2020 in požarno sezono v Avstraliji v letih 2019-2020, ki je trajala skoraj celo leto in je bila znana kot »črno poletje«. Oba primera sta znana kot sestavljena suša in vročinski val (v nadaljevanju CDHW*), v katerih se regija sooča z dolgotrajnimi ekstremno visokimi temperaturami in pomanjkanjem vode.
Raziskovalci izpostavljajo, da se ti pogoji lahko pojavljajo skupaj in poslabšajo vpliv drug drugega. To lahko vodi do bolezni in smrti, povezanih z vročino, pomanjkanja vode za pitje in kmetijstvo, zmanjšanja pridelka, povečanega tveganja požarov in ekološkega stresa. Ugotavljajo tudi, da lahko antropogene podnebne spremembe – podnebne spremembe, ki jih poganja človekova dejavnost – prispevajo k pogostosti in resnosti teh dogodkov.
Predvideni učinek najslabšega scenarija
Raziskovalci so primerjali dve nasprotujoči si socialno-ekonomski poti: najboljši ali najslabši možni scenarij, po katerem družba ne uspe ublažiti učinkov antropogenih podnebnih sprememb, in zmeren scenarij, po katerem se uvedejo nekateri konservativni ukrepi.
Ključna ugotovitev študije je, da bo v najslabšem možnem scenariju, če družba ne uspe ublažiti učinkov antropogenih podnebnih sprememb, do konca 21. stoletja približno 20 % svetovnih kopenskih površin priča približno dvema ekstremnima dogodkoma CDHW na leto. Ti dogodki lahko trajajo približno 25 dni in se štirikrat povečajo v primerjavi s preteklim referenčnim obdobjem.
»Primerjalno je bila povprečna pogostost CDHW v zadnjem opazovanem referenčnem obdobju približno 1,2 dogodka na leto, ki so trajali manj kot 10 dni, z veliko manjšo resnostjo,« pravi Mann.
Najbolj ranljive geografske regije, kot so vzhodna Severna Amerika, jugozahodna Južna Amerika, srednja Evropa, vzhodna Afrika, srednja Azija in severna Avstralija, bodo predvidoma doživele največje povečanje frekvence CDHW do konca 21. stoletja.
Nujna potreba po proaktivnih ukrepih
Raziskovalci opozarjajo na resno grožnjo, ki jo predstavljajo pogostejši in intenzivnejši dogodki CDHW v prihodnjih desetletjih.
Študija prispeva k vse večjemu razumevanju predvidenih sprememb v CDHW in poudarja nujnost proaktivnih ukrepov. Vključno z zmanjšanjem emisij in strategijami prilagajanja, da se zmanjša ranljivost regij pred učinki sestavljene suše in dogodkov vročinskih valov.
Michael E. Mann, vodja raziskovalne ekipe, profesor na Oddelku za znanost o Zemlji in okolju na Šoli za umetnost in znanost na Univerzi v Pansilvaniji in direktor Pennovega centra za znanost, trajnost in medije, poudarja: »Naše ugotovitve zagotavljajo pomemben znanstveni kontekst za rekordno vročino in gozdne požare, ki smo jim priča tudi v ZDA. Poudarjajo, da moramo čim prej opustiti fosilna goriva, da preprečimo poslabšanje teh nevarnih kombinacij vročine in suše.«
V luči naraščajočih globalih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe, je raziskava profesorja Manna in njegove ekipe ključnega pomena za boljše razumevanje in obvladovanje ekstremnih vremenskih pojavov. Očitno je, da se brez proaktivnih ukrepov in odločne odzivnosti na podnebne spremembe lahko soočamo s še bolj uničujočimi posledicami v obliki suš, vročinskih valov in gozdnih požarov. Poudarek na zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in prilagoditvenih strategijah je nujen za zmanjšanje tveganj, ki jih predstavljajo sestavljeni dogodki suše in vročinskih valov. Čas je, da ukrepamo in zagotovimo bolj varno in stabilno prihodnost za naslednje generacije.
*Opomba: CDHW je kratica za angleški izraz Compound Drought and Heatwawe, predstavlja kombinacijo suše in vročinskih valov.
Avtor: M.B.
Vir: sciencedaily.com
