Južne morske vidre so ene najbolj karizmatičnih živali na planetu. Veljajo za ogroženo vrsto, saj jih je trgovina s krznom v 19. stoletju skoraj iztrebila.
Pred letom 1995 ob obali Montereyskega zaliva ni bilo veliko vider. Vse se je spremenilo v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je Akvarij Monterey Bay izpustil rešene vidre. Danes v tem zalivu beležijo največjo koncentracijo južnih morskih vider na svetu. Ko so se vidre ponovno naselile na to območje, je bilo zaznati, kot bi mati narava znova zaživela.
Vpliv morskih vider na ekosistem
Vpliv morskih vider je velikanski. Če izginejo iz ekosistema ali se vanj zopet vrnejo, se vse spremeni. Zaradi novonastale kolonije vider je ponovno zaživela tudi druga vrsta – morska trava, imenovana »eelgrass«, ki je močno upadla, a pomaga tudi pri boju proti podnebnim spremembam. Morska trava običajno raste v plitvi vodi, vrhovi trave pa so pogosto vidni, ko na njih počivajo vidre.
Ležišča morske trave so bila v nevarnosti zaradi kmetijskih odtokov, onesnaževanja in segrevanja podnebja. Nato so na pomoč priskočile vidre.
Znanstveniki spoznavajo, da morska trava bujno uspeva tam, kjer so prisotne morske vidre, kar je ključnega pomena za ravnovesje morja. Rastišča gosto prepletenih morskih travnikov dajejo varno zavetje ribjemu zarodu, s tem pa se povečujeta številnost in pestrost odraslih rib. Morska trava prečiščuje onesnaženo vodo in skrbi za vezavo ogljika v usedlinah.
Vidre so vrhunska vrsta, saj je njihova vrnitev očitno naravi vrnila ravnovesje. Vidre nimajo tolšče, zato morajo veliko jesti. V zalivu Monterey so ena njihovih najljubših jedi raki. Ker so vidre pojedle veliko rakov, se je njihovo število zmanjšalo. Zato pa se je razvila posebna vrsta polža, imenovanega »morski zajec«. Ti morski polži pojedo veliko odvečnega algastega filma in umazanije, ki se nahaja na umirajoči morski travi. Tako jo očistijo in ji omogočijo več sončne svetlobe.
Znanstveno dokazane koristi morskih vider
Znanstveni dokazi so bili objavljeni v študiji v prestižni reviji PNAS ali Proceedings of the National Academy of Sciences. Glavni avtorji so zagotovili tudi fotografije morskih zajcev in morske trave.
Morska trava je morski ekosistem, ki absorbira ogljikov dioksid in ga shrani v svoji korenski bazi. To pa pomaga v boju proti podnebnim spremembam. Ogljik, ki je ujet v obalnih tleh, je znan kot modri ogljik in lahko tam ostane tisoče let. Eno poročilo je dokazalo, da lahko travniki z morsko travo shranijo do dvakrat več ogljika kot svetovni gozdovi. Ne izpusti se namreč nazaj v ozračje in ne povzroča globalnega segrevanja, ki je postalo velik problem po vsem svetu.
Znanstveniki upajo, da bodo še lahko opazovali vidre in o njih zbirali podatke, ki se nanašajo na njihove socialne interakcije, kar pomaga pri znanstvenih raziskavah.
V eni od študij so znanstveniki označili približno polovico kolonije vider z lahkimi pisanimi oznakami. S pomočjo kombinacije barv lahko identificirajo vsako posamezno vidro. Ko jih opazujejo skozi daljnoglede ali teleskope, prostovoljci in znanstveniki zabeležijo barve oznak, lokacijo vsake vidre in njihove dejavnosti. Pri tem posebno pozornost namenjajo njihovi uporabi habitata in socialnim interakcijam. To jim pomaga pri zbiranju podatkov, da jih bodo lahko uspešno preselili.
Upajo, da bo njihova preselitev v druge zalive pomagala obnoviti umirajočo morsko travo tudi v njihovem novem habitatu. To bi lahko koristilo vsem nam, saj se naš planet segreva. Travniki morske trave zagotavljajo namreč mnogo več kot samo skladiščenje ogljika. Zagotavljajo tudi hrano in življenjski prostor neštetim organizmom ter nadzor nad erozijo.
Avtor: M.B.
Vir: cbsnews.com
Vir slik: Freepik
