Luksemburg je prva država na svetu, ki je leta 2020 odpravila cene vozovnic za ves javni prevoz. Estonska prestolnica Talin je delno uvedla brezplačni javni prevoz že leta 2013. Katere koristi so dejansko zaznali?
Glavni namen tega eksperimenta so bili podnebni cilji in vzpostavitev socialne enakosti. Tako so v več kot 50 mestih po Evropi uvedli brezplačni javni prevoz. Osnovna ideja je preprosta: državljani in turisti imajo neomejen brezplačni dostop do javnega prevoza za vsakodnevna potovanja – vključno z avtobusi, vlaki in tramvaji. Shema v Luksemburgu velja po vsej državi, potniki morajo kupiti vozovnico le, če želijo potovati v prvem razredu.
Zakaj je Luksemburg uvedel brezplačni prevoz?
Sistem so delno uvedli, da bi omejili problem števila avtomobilov v državi. Leta 2020 je imel Luksemburg največjo gostoto avtomobilov v EU: 696 na 1000 prebivalcev (v primerjavi s povprečjem, ki znaša 560). Državo ogroža gostota prometa in visoke ravni emisij, kar segreva podnebje.
Prihodki od vozovnic javnega prevoza so pred uvedbo znašali 41 milijonov evrov na leto. Tekoči stroški celotnega sistema javnega prevoza v državi pa znašajo več kot 500 milijonov evrov. Primanjkljaj pokrivajo predvsem davkoplačevalci. Vendar se naložbe v prometni sistem zaradi tega ukrepa niso upočasnile. Država je izvedla tudi rekordne naložbe v izboljšanje svojega železniškega omrežja.
Ali brezplačni javni prevoz dosega pričakovane koristi?
Mestne oblasti v Talinu, ki pozorno preučujejo lasten poskus brezplačnega javnega prevoza, so skeptične. Čeprav je politika veliko naredila, da je voznike prepričala, naj svoja vozila pustijo doma, so dejansko zaznali, da se je od leta 2013 prehod z javnega prevoza na avtomobile povečal. »Delež avtomobilov se je z 42 % potovanj povečal na 48 %. V smislu trajnostne mobilnosti se ta poskus ni izkazal za učinkovitega,« je pojasnila strokovnjakinja za trajnostno mobilnost estonske prometne uprave Mari Jüssi.
Priznava, da je morda imel brezplačni javni prevoz večji učinek v socialnem smislu. »Družine z več šolarji med letom prihranijo kar nekaj denarja. V nekaterih regijah so tudi medkrajevni avtobusi brezplačni. V tem primeru vidimo morda več pozitivnih učinkov kot prej, ko so bili prevozi plačljivi.«
Celo podporniki opozarjajo, da brezplačen javni prevoz ni prava rešitev za izboljšanje trajnostne mobilnosti.
»Če nimate celovite vizije, nove strategije in investicijskega programa, na katerem dokažete, da izboljšujete povezave in kakovost javnega prometa, potem samo uvajanje brezplačnega javnega prometa ni dobra ideja,« je dejal podpredsednik vlade Luksemburga François Bausch.
Tako strokovnjakinja za trajnostno mobilnost estonske prometne uprave kot podpredsednik vlade Luksemburga sta se strinjala, da je izboljšanje kakovosti in povezav javnega prevoza ključ do privabljanja več potnikov. Politika brezplačnih vozovnic pa bi bila dobra rešitev za podpro delavskega razreda.
Kako brezplačni javni prevoz dojemajo prebivalci?
Tri leta po uvedbi brezplačnega javnega prevoza v Luksemburgu ga prebivalci vidijo kot »dobro obliko svobode«. Sistem jim omogoča enostavno potovanje in je hkrati zelo pozitiven za okolje. Prav tako priznavajo, da jih brezplačen javni prevoz spodbuja, da avtomobile raje pustijo doma. Vendar realno avtomobili še vedno vladajo na cestah. Kultura vožnje z avtomobilom je še vedno zelo prisotna in zato obstaja izziv, kako privabiti več ljudi, da izberejo brezplačen javni prevoz.
Kljub nekaterim dvomom glede učinkovitosti brezplačnega javnega prevoza se zdi, da ima ta pristop številne pozitivne vidike. Poudarek na socialni enakosti in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov je pomemben korak v boju proti podnebnim spremembam in izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev. Vendar velja poudariti, da brezplačen javni prevoz ni čarobna rešitev za izboljšanje trajnostne mobilnosti. Izgradnja kakovostne infrastrukture, izboljšanje povezav in naložbe v javni prevoz so ključnega pomena za privabljanje več potnikov.
Avtor: M.B.
Vir: euronews.com; euronews.com
