Voda je ena najdragocenejših naravnih dobrin – nujna za življenje ljudi, živali in rastlin ter temelj za delovanje ekosistemov. V Sloveniji je njena kakovost na splošno dobro ohranjena. Površinske vode se sicer postopoma izboljšujejo, a so še vedno obremenjene z onesnaževali, ki vanje prihajajo iz različnih virov, kot na primer iz kmetijstva, komunalnih in industrijskih odpadnih voda.
Ocena stanja voda v Sloveniji
Slovenske reke, jezera in druge površinske vode se sicer postopoma izboljšujejo, vendar so še vedno obremenjene. Poleg onesnaževanja so eden od glavnih vzrokov za slabo stanje površinskih voda hidro-morfološke obremenitve. Med te spadajo:
- v preteklosti izvedene regulacije strug,
- neprimerna raba zemljišč v vodnem in obvodnem pasu,
- odvzemi vode in naplavin,
- prečni objekti,
- razbremenilniki visokih voda,
- osuševalni sistemi …
Ocene kažejo, da je v Sloveniji dobro količinsko stanje podzemnih voda, ki so pomemben vir pitne vode. Največja težava ostaja onesnaženost z nitrati iz kmetijstva, predvsem v severovzhodni Slovenji. Z razširitvijo vodovarstvenih območij zavarujejo pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi obremenitvami, ki bi vplivale na zdravstveno ustreznost ali količino.
Za morske vode je značilna preobremenjenost zaradi številnih dejavnosti, ki se odvijajo na morju – pomorski promet, ribolov, gojenje rib in školjk, turizem, industrija – in urbanizacije obale.
V preteklosti so bile morske vode preobremenjene s hranili in onesnaževali, vendar se je stanje zaradi ustrezno izvedenih ukrepov izboljšalo. Kljub temu ostajajo izzivi:
- slabšanje stanja morskih habitatov in posameznih vrst,
- odpadki in mikroplastika,
- naraščanje podvodnega hrupa.
Pitna voda v Sloveniji
Kakovost pitne vode v Sloveniji se redno spremlja. V Sloveniji se 93 % prebivalcev oskrbuje s pitno vodo. Povprečen prebivalec popije 1 liter vode na dan.
Vendar pa postaja zaskrbljujoč podatek, da se v vodah čedalje bolj kopičijo ostanki zdravil in mikroplastike, ki lahko zaidejo tudi v pitno vodo. Vsebnost teh se ne spremlja na rednem monitoringu, saj to ni zakonsko opredeljeno. Problematika zdravil je vezana na njihovo daljšo obstojnost v okolju in na posledice, ki so večinoma vezane na hormonske motnje in širjenje bakterij, ki so postale odporne na antibiotike.
Vsako leto se v okolje sprosti med 75.000 do 300.000 ton mikroplastike. Poleg možnih tveganj zaradi prisotnosti mikroplastike v pitni vodi je zaskrbljujoč tudi njen vnos v prehranjevalno verigo ljudi in živali. Teh spojin namreč na čistilnih napravah za komunalne odpadne vode še ni mogoče zajeti.
Ključni poudarki o stanju voda v Sloveniji
Poročilo, ki celovito predstavlja stanje okolja v Sloveniji, je iz leta 2022, med podatki so tudi tisti o stanju voda. Tukaj je kratek povzetek ključnih ugotovitev iz Poročila o okolju 2022 o stanju voda v Sloveniji:
- Hidrološke razmere: Leto 2022 je bilo izrazito sušno, pretoki rek so bili občutno pod povprečjem, zato to leto sodi med bolj sušna v zadnjih desetletjih. To je vplivalo na razpoložljivost vode v vodotokih in poudarilo ranljivost ob sušnih obdobjih.
- Površinske vode – kemijsko stanje: Večina vodnih teles dosega dobro kemijsko stanje, a ocene pogosto znižujejo obstojne snovi, zlasti živo srebro v bioti, nekateri PAH in PBDE. Gre za snovi, ki se kopičijo v prehranski verigi. Za izboljšave je ključno zmanjšanje virov onesnaževanja in upravljanje sedimentov.
- Površinske vode – ekološko stanje: Največja izziva ostajata hidromorfološke obremenitve (pregrade, regulacije, ozki obrežni pasovi) in razpršeno onesnaževanje s hranili iz kmetijstva. To zmanjšuje samočistilno sposobnost rek in odpornost na sušo ali nalive.
- Podzemne vode: Količinsko stanje je praviloma dobro, kemično pa so najbolj obremenjeni vodonosniki z medzrnsko poroznostjo v severovzhodni Sloveniji (nitrati ipd.). Dolgoročno se je kakovost pitne vode (2004–2019) izboljševala, a lokalni izzivi ostajajo.
- Kopalne vode: Večina slovenskih kopališč je dosegla oceno dobro do odlično pri kakovosti vode. Posamezna preseganja so bila obravnavana lokalno (npr. na Kolpi ali v posameznih bazenskih točkah). Sistematičen monitoring in upravljanje kopališč ohranjata visoko raven varnosti za kopalce.
Mednarodno sodelovanje na področju upravljanja voda v Sloveniji
Slovenija leži na dveh velikih vodnih območjih:
- Donave, ki se deli na porečja Save, Drave in Mure, ter
- Jadranskega morja, ki se deli na porečje Soče in povodje jadranskih rek z morjem.
Upravljanje teh vodnih območij poteka tudi v sodelovanju s sosednjimi državami. Z mednarodnim sodelovanjem se zagotavlja izmenjava najboljših znanj in postopkov pri upravljanju voda.
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020 do 2030 je krovni strateški dokument za varstvo okolja, narave in upravljanje z vodami v Sloveniji. Določa dolgoročne usmeritve, cilje, naloge in ukrepe vseh deležnikov za:
- varstvo okolja,
- ohranjanje biotske raznovrstnosti naravnih vrednot,
- državno politiko upravljanja z vodami.
Glede na poročila je stanje voda v Sloveniji na splošno zadovoljivo, vendar zahtevajo trdovratna onesnaževala, hidromorfološke spremembe in lokalne nitratske obremenitve ciljno zmanjševanje pritiskov ter prilagajanje na sušo in ekstremne padavine (obnova rek, varovalni pasovi, učinkovitejše čiščenje, kroženje/polnitev vodonosnikov).
Stanje voda lahko sproti spremljate na tem spletnem naslovu, kjer so prikazani podatki iz Agencije RS za okolje (ARSO) in grafično ponazorjeni.
Oglejte si tudi članek o »Kakšno je stanje vodnih virov v Evropi«.
Avtor: M.B.
Viri: gov.si; nijz.si; pisrs.si; vreme-slovenija.si
