Evropske države so pod vedno večjim nadzorom in poročilo IPCC spodbuja tekmo za obnovljive vire energije. Glede na potrebo po prekinitvi vezi s premogom, nafto in plinom, prihaja do vedno več pozitivnih praks proizvodnje energije iz obnovljivih virov.
Nova italijanska vetrna elektrarna na morju bo služila približno 60.000 ljudem, Nemčija nadzoruje organske odpadke, Evropska komisija pa pravi, da bo naredila vse, kar je potrebno, da okrepi industrijo proizvodnje sončne energije.
Prvič v zgodovini veter in sonce predstavljata več kot 10 odstotkov svetovne zaloge električne energije. V množici vsakodnevnih dobrih praks pa je težko slediti, kako uspešna je posamezna država pri povečanju deleža obnovljive energije. Potreben je določen čas, da energetski projekti postanejo produktivni.
Kljub temu podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA) ponujajo celovit pogled na to, kako se posamezna država preusmerja na obnovljive vire energije.
Islandija in Norveška uporabljata največ obnovljive energije
Islandija ima največji delež obnovljive energije v Evropi, zahvaljujoč svojim neverjetnim geotermalnim virom.
Na splošno impresivnih 89 odstotkov celotne oskrbe z energijo v državi izvira iz obnovljivih virov (IEA za leto 2019).
Islandija je tudi vodilna med 10 najboljšimi evropskimi državami na področju čiste energije. Norveška je na drugem mestu z 49 odstotki energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Predvsem hidroenergije, od katere proizvede približno 125.500 GW/h.
Albanija in Latvija sta naslednji na seznamu, pri čemer 42 odstotkov njune energije prihaja iz kombinacij: vodnih virov (največ v Albaniji), biogoriv in odpadkov (precejšnjih 37 odstotkov v Latviji), vetra, sonca in drugih virov.
Sledijo skandinavske države Švedska, Finska in Danska prav tako s poudarkom na biogorivih in odpadkih. Črna gora se je uvrstila na osmo mesto, sledita pa ji Avstrija in Hrvaška.
Fosilna goriva še vedno preveč prevladujoča
Fosilna goriva še vedno preveč prevladujejo v evropskih državah, ki so največje porabnice energije. Svetovne emisije ogljika bi se še bolj zmanjšale, če bi Nemčija, Francija in Velilka Britanija povečale svoje zaloge obnovljivih virov.
Zelena energija ni postala prevladujoča oblika proizvodnje energije v Evropi, še vedno obstaja prevelika odvisnost od fosilih goriv, ki so večinoma uvožena. To je eden od razlogov, zakaj smo priča rasti cen energije (tiskovni predstavnik UValue).
Tehnologija in hitri pospeški vetra in sonca na 10,3 odstotka svetovne proizvodnje električne energije kažejo na to, koliko je mogoče doseči v samo nekaj letih.
Po ugotovitvah Emberja bi nas naraščanje teh obnovljivih virov dejansko lahko obdržalo znotraj praga 1,5 °C globalnega segrevanja, če bi se njihova stopnja rasti ohranila do leta 2030.
Avtor: M.B.
Vir: euronews.com
