Krožno gospodarstvo je postalo eno najbolj uporabljenih fraz v gospodarstvu, saj mnogi verjamejo, da gre za način ustvarjanja trajnostne rasti. Nanaša se na vsa dela, povezana z recikliranjem, zmanjševanjem odpadkov in ustvarjanjem novih trajnostnih delovnih mest.
Kaj pravijo številke o prihodnosti krožnega gospodarstva
Na Svetovnem gospodarskem forumu je podjetje Accenture navedlo, da bi lahko uvedba takšnih sprememb, od zdaj do leta 2030, predstavljala trg, vreden 4,1 milijarde evrov.
Mednarodni urad za delo ocenjuje, da bi prehod na krožno gospodarstvo lahko ustvaril 6 milijonov delovnih mest po vsem svetu. Podjetja se bodo spoprijela z nadomeščanjem tradicionalnih načinov ustvarjanja dobička, s pridobivanjem, izdelavo, ponovno uporabo in odlaganjem.
Krožnost prinaša tudi obljubo boljše učinkovitosti. Accenture napoveduje, da bi proizvajalci avtomobilov s krožnim pristopom k proizvodnji lahko uživali 150-odstotno povečanje dobička.
Sledijo mnenja s ključnimi akterji, ki verjamejo, da je krožno gospodarstvo način za ustvarjanje trajnostne rasti in ustvarjanje dobička: Nestle, največje svetovno podjetje za hrano in pijačo, Renault, kjer trdijo, da so prva popolnoma krožna avtomobilska tovarna v Evropi, in dobrodelna fundacija Ellen MacArthur, ki si prizadeva pospešiti prehod na krožno gospodarstvo.
Nestle: Iskanje načinov neškodljive embalaže
Največje podjetje za hrano in pijačo na svetu se ukvarja s trajnostnimi pristopi na področju recikliranja, trajnostnega ustvarjanja delovnih mest in zmanjševanja odpadkov. 150 let staro podjetje ima več kot četrt milijona zaposlenih, na stotine tovarn in prodaja izdelke v 186 različnih državah. Kako torej Nestle zagotovi, da posli v tako ogromnem obsegu ne škodijo planetu?
Jodie Rousell pravi, da je njihov napredek že viden: »V smislu zmanjševanja -zmanjšujemo uporabo čiste plastike in smo na dobri poti, da jo do leta 2025 zmanjšamo za eno tretjino. Danes imamo v Evropski uniji res nekaj dobrih primerov, pri katerih poteka usklajevanje označevanja in zabojnikov ter določanja skupnih ciljev. In te vrste primerov zakonodaje nam dajejo upanje, da lahko poenostavimo sodelovanje s potrošniki in skladnost podjetja. Osredotočimo se na tisto, kar je najpomembnejše, to je pridobivanje pravih rezultatov in zagotavljanje, da nobena embalaža ne konča kot odpadek ali na odlagališčih.«
Renault: Recikliranje v središču strategije
Drugo podjetje, ki si prizadeva za glavno poslovno strategijo krožnosti, je francoski avtomobilski velikan Renault.
V Evropi vsako leto konča svojo življenjsko dobo 11 milijonov avtomobilov. Avtomobilska industrija na odlagališčih odloži ogromne količine odpadkov, strupenih kemikalij in kovin. Kljub temu je 85 % materialov mogoče reciklirati za izdelavo avtomobilov.
Renault predstavlja svojo tovarno Refactory blizu Pariza. Gre za prvi evropski primer krožnega gospodarstva na področju mobilnosti. Projekt so začeli pred dvema letoma in upajo, da bodo do leta 2025 ustvarili 200 milijonov evrov prometa.
Del projekta je nova proizvodnja, pri kateri lahko prenovijo 150 starih avtomobilov na dan. Od mehanskih delov do laka. V manj kot enem tednu so avtomobili videti kot novi in jih predajo v ponovno prodajo.
V drugi stavbi 200 delavcev predeluje več kot 1600 različnih kosov avtomobilov.
»Ne samo, da izdelujemo motorje in menjalnike z enakimi kakovostnimi zahtevami, kot so novi, z uporabo obnovljenih materialov iz starih motorjev, ampak nam to hkrati omogoča zniževanje stroškov v vrednostni verigi. Našim strankam zagotovimo alternativo, ki je 30 % cenejša od nove,« pravi Francois Evrard, vodja projekta Refactory v skupini Renault.
Da bi združili ekosistem okoli svoje blagovne znamke, je skupina lansirala start-up središče Refactory Hub, namenjeno krožnemu gospodarstvu. »Ideja med Renaultom in zagonskimi podjetji je, deliti si vse. Renault prinaša svoje znanje v industrijsko in krožno gospodarstvo, startupi prinašajo svojo agilnost in način, kako želijo inovirati.« – Nathalie Rey, vodja Refactory Hub, v skupini Renault.
Fundacija Ellen MacArthur: Krožnost v prvem planu
Eden glavnih načinov učinkovite uporabe krožnosti je oblikovanje. Fundacija Ellen MacArthur je dobrodelna ustanova s sedežem v Londonu, ki se zavzema za spodbujanje in razvoj krožnega gospodarstva.
Joe Iles je vodja oblikovalskega programa v fundaciji in trdi, da mora biti krožnost v prvem planu vsakega projekta.
»Vse okoli nas je odvisno od hrane, ki jo jemo, od oblačil, ki jih nosimo, stavb, v katerih živimo in delamo, in sistemov, ki zagotavljajo stvari, kot so hrana, ali energija, ali mobilnost, ali zdravila. In ko načrtujemo, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne, v resnici sprejemamo odločitve o tem, kako te stvari delujejo. Ne gre le za zdravljenje simptomov pokvarjenega gospodarstva ali sistemov, ampak za načrtovanje z namenom, tako da so ti izdelki, storitve in sistemi krožni, regenerativni. In kaj to pomeni, da se ukvarjamo z oblikovanjem, katera je prva točka v navodilih za oblikovanje? Menim, da bi morala biti: ali ta kreacija/ storitev ustreza krožnemu gospodarstvu?«.
Globalna podjetja, ki izdelujejo našo hrano, oblačila in avtomobile, nosijo velikansko odgovornost. Cenovno učinkovito nahraniti svet, ljudem dati izdelke, ki jih imajo radi, ustvariti nova delovna mesta in hkrati rešiti podnebno krizo. To je ena največjih preizkušenj, s katerimi se je kdaj soočila industrija. In v času, ko se milijoni bojijo pomanjkanja hrane, energije in varnosti, morajo vodje upravnih odborov zagotovo storiti več, da izostrijo krožno gospodarstvo.
Avtor: M.B.
Vir: euronews.com
