V EU se vsako leto proizvede več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. V želji, da spodbudijo prehod k bolj trajnostnemu modelu, posodabljajo zakonodajo o ravnanju z odpadki.

Toda kaj točno pomeni krožno gospodarstvo in kakšne koristi prinaša?

Kaj je krožno gospodarstvo?

Krožno gospodarstvo je model proizvodnje in potrošnje, ki vključuje deljenje, najem, ponovno uporabo, popravilo, obnovo in recikliranje obstoječih materialov ter izdelkov, dokler je to mogoče. Na ta način se podaljša življenjski cikel izdelkov.

Model krožnega gospodarstva: manj surovin, manj odpadkov, manj emisij (Vir: europarl.europa.eu, 3. 3. 2023)

V praksi to pomeni zmanjšanje odpadkov na minimum. Ko izdelek doseže konec svoje življenjske dobe, se njegovi materiali zaradi recikliranja ohranijo v gospodarstvu, kjer koli je to mogoče. Te materiale je mogoče znova in znova produktivno uporabiti in tako ustvariti dodano vrednost.

Gre za odmik od tradicionalnega, linearnega ekonomskega modela, ki temelji na vzorcu »vzemi-naredi-potroši-zavrzi«. Ta model temelji na velikih količinah poceni in lahko dostopnih materialov ter energije.

Del tega modela je tudi načrtovana zastarelost. Izdelek je zasnovan tako, da ima omejeno življenjsko dobo, da potrošnike spodbudi k ponovnemu nakupu. Evropski parlament je pozval k ukrepom za boj proti tej praksi.

Zakaj se moramo usmeriti na krožno gospodarstvo?

Za zaščito okolja

Ponovna uporaba in recikliranje izdelkov bi upočasnila uporabo naravnih virov, zmanjšali bi se posegi v krajine in habitat ter bi se pomagalo omejiti izgubo biotske raznovrstnosti.

Druga prednost krožnega gospodarstva je zmanjšanje skupnih letnih izpustov toplogrednih plinov. Po podatkih Evropske agencije za okolje so industrijski procesi in uporaba izdelkov odgovorni za 9,10 % emisij toplogrednih plinov v EU, ravnanje z odpadki pa 3,32 %.

Ustvarjanje bolj učinkovitih in trajnostih izdelkov od samega začetka bi pripomoglo k zmanjšanju porabe energije in virov. Ocenjuje se, da je v fazi načrtovanja določeno več kot 80 % vpliva izdelka na okolje.

Slika je simbolična.

Prehod na bolj zanesljive izdelke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, nadgraditi in popraviti, bi zmanjšal količino odpadkov. Embalaža je vse bolj pereča tema in v povprečju Evropejec ustvari skoraj 180 kilogramov odpadne embalaže na leto. Cilj je odpraviti prekomerno količino embalaže in izboljšati njeno zasnovo za spodbujanje ponovne uporabe in recikliranja.

Zmanjšanje odvisnosti od surovin

Svetovno prebivalstvo narašča. S tem pa tudi povpraševanje po surovinah, katerih ponudba je omejena. To pomeni, da so nekatere države EU odvisne od drugih držav. Po podatkih Eurostata EU uvozi približno polovico surovin, ki jih porabi.

Recikliranje surovin zmanjša tveganja, povezana z dobavo, kot so nestanovitnost cen, razpoložljivost in odvisnost od uvoza. To še posebej velja za kritične surovine, ki so potrebne za proizvodnjo tehnologij, ki so ključne za doseganje podnebnih ciljev, kot na primer baterije in električni motorji.

Ustvarjanje novih delovnih mest in prihranek denarja za potrošnike

Premik k bolj krožnemu gospodarstvu bi lahko povečal konkurenčnost, spodbudil inovacije, gospodarsko rast in ustvaril nova delovna mesta.

Preoblikovanje materialov in izdelkov za krožno uporabo bi prav tako spodbudilo inovacije v različnih sektorjih gospodarstva.

Potrošnikom bodo na voljo trajnostni in inovativni izdelki, ki bodo povečali kakovost življenja in jim dolgoročno prihranili denar.

Kaj počne EU za spodbudo krožnega gospodarstva

Evropska komisija je marca 2020 predstavila akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Njegov namen je spodbujati bolj trajnostno zasnovo izdelkov, zmanjšati količino odpadkov in opolnomočiti potrošnike, na primer z ustvarjanjem pravice do popravila. Poudarek je na sektorjih, ki zahtevajo veliko virov, kot so elektronika in IKT, plastika, tekstil in gradbeništvo.

Slika je simbolična.

Evropski parlament je februarja 2021 sprejel resolucijo o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo. Ta zahteva dodatne ukrepe za dosego ogljično nevtralnega, okoljsko trajnostnega, brez strupov, in popolnoma krožnega gospodarstva do leta 2050. Vključuje tudi strožja pravila recikliranja in zavezujoče cilje za uporabo materialov in porabo do leta 2030.

Evropska komisija je marca 2022 objavila prvi sveženj ukrepov za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Predlogi vključujejo spodbujanje trajnostnih izdelkov, spodbujanje potrošnikov za zeleni prehod, pregled predpisov o gradbenih proizvodih in oblikovanje strategije o trajnostnem tekstilu.

Evropska komisija je novembra 2022 predlagala nova vseevropska pravila o embalaži. Njihov namen je zmanjšati količino odpadne embalaže in izboljšati oblikovanje embalaže z jasnim označevanjem za spodbujanje ponovne uporabe in recikliranja. Poziva tudi k prehodu na biološko razgradljivo in kompostno plastiko.

Avtor: M.B.

Vir: europarl.europa.eu