Raziskovalci združili moči za boljše razumevanje groženj izginotja orjaških kitovcev
»Dolžni smo zaščititi eno najlepših in najbolj karizmatičnih vrst na svetu.«
Trčenje ladij z najredkejšimi orjaškimi kitovci je pritegnilo pozornost vsega sveta. Vendar do nedavnega znanstveniki niso vedeli, da te iste ladje verjetno ubijajo kitovce, ogroženo vrsto in največjo ribo na svetu.
V novi študiji je več kot 75 raziskovalcev združilo moči, da bi proučili grožnjo, ki jo ladijski promet predstavlja za morske pse kitovce, ki živijo v tropskih in subtropskih vodah po vsem svetu, vključno z Indijskim, Tihim in Atlantskim oceanom.
Zemljevidi žarišč morskih psov kitovcev
Znanstveniki so v 26 državah označili žarišča zadrževanja kitovcev, ki so znani tudi po zvezdastih vzorcih na svojih hrbtih. Prekrili so jih z informacijami o položajih velikih ladij, ki jih je zagotovila organizacija Global Fishing Watch, neprofitna organizacija, ki uporablja tehnologijo za večjo preglednost glede uporabe in upravljanja naših oceanov.
Ugotovili so, da so morski psi kitovci najbolj ogroženi v močno prometnih regijah Ekvadorja, Mehike, Malezije, Filipinov, Omana, Sejšelov in Tajvana. Čeprav ni znano, koliko kitovcev umira, njihova bližina tolikšni količini ladijskega prometa nakazuje, da je breme veliko.
Potreba po ukrepanju za zaščito kitovcev
Kiti, kot so severnoatlantski kiti, ostajajo blizu površja, da dihajo zrak, kar jih naredi še posebej ranljive za trke z ladjami. Čeprav morskim psom kitovcem, ki pogosto dosežejo dolžino 10 metrov, ni potrebno priti na površje po zrak, preživijo približno polovico svojega časa na površju, kjer se hranijo s planktonom.
Ker se ladijski promet po vsem svetu povečuje, strokovnjaki pravijo, da je nujno ukrepati zdaj, da zaščitimo morske pse kitovce. Po svetu se premika več kot 100.000 ladij, ki prevažajo blago, njihovo število pa bi lahko do leta 2050 naraslo za kar 1200 odstotkov.
Izginjajo brez sledu
Zakaj smrt kitovcev ni bila opažena? Glavni razlog je pomanjkanje dokazov.
Trupla morskih sesalcev lahko lebdijo na vodi ali jih naplavi na obalo, zato je težava bolj vidna. Morski psi kitovci pa imajo negativno plovnost, zato po smrti potonejo na morsko dno. To tudi pomeni, da je škoda, ki jo velike ladje povzročajo kitovcem, verjetno podcenjena. Številni kitovci, ki so trčili v manjša plovila, imajo na primer velike brazgotine.
»Kitovci so veliki in precej vzdržljivi, zato si pogosto opomorejo, če imajo nesmrtno poškodbo. Toda ko jih zadane ena od veliki ladij, ne preživijo,« pravi Michael Heithaus, ekolog za morske pse na Florida International University.
Ni znano, ali je število živali, ki umirajo, dovolj veliko, da vpliva na velikost populacije. Zato poskušajo sestaviti številke po delih, da bi zaščitili vrsto, še preden bo prepozno.
Preprečevanje trkov ladij s kitovci
Dve taktiki že dobro delujeta pri preprečevanju trkov ladij s temi velikimi morskimi sesalci: zmanjšanje hitrosti plovil in preusmeritev ladij. Vlade, industrija, znanstveniki in neprofitne organizacije uporabijo to znanje, da skupaj preprečijo ubijanje morskih psov kitovcev.
Nova študija je na primer s simulacijo gibanja plovil pokazala, da je zmanjšanje hitrosti plovila za 75 odstotkov podaljšalo čas prevoza le za 5 %, medtem ko je kapitanom ladij veliko lažje opaziti morske pse in se jim izogniti.
Druga simulacija je pokazala, da je preusmeritev ladij okoli osrednjih habitatov še manj moteča za ladijski promet. Pri čemer se je čas prevoza povečal le za 0,5 %, kar je v povprečju približno 2,4 ure na plovilo.
Te relativno majhne spremembe imajo lahko velik učinek na kitovce, ne da bi resno škodile ladijski industriji.
Ljudje so na splošno pripravljeni narediti majhne spremembe, če bodo imele velik vpliv, zlasti za karizmatično vrsto, kot je morski pes kitovec, ki prinaša milijone dolarjev po vsem svetu lokalnim skupnostim preko ekoturizma.
Določitev habitatov kitovcev, ki so prepovedani za velike ladje – začasno, sezonsko, ali ko je prisotno določeno število morskih psov – bi prav tako lahko naredila vode varnejše zanje in tudi za druge vrste.
Avtor: M.B.
Viri slik: Freepik
