Onesnažen zrak je eden glavnih okoljskih problemov
Z začetkom kurilne sezone se kakovost zraka močno poslabša, saj kurjenje trdih goriv in fosilnih goriv povzroča povečanje koncentracije škodljivih delcev v zraku. Evropska komisija za okolje (European Environment Agency) objavlja evropski indeks kakovosti zraka, ki omogoča pregled trenutne kakovosti zraka v mestih in regijah po vsej Evropi. Po podatkih te lestvice je kakovost zraka v Ljubljani med slabšimi, saj zaseda 310. mesto med 372 evropskimi mesti. Za pripravo lestvice so pri agenciji analizirali koncentracije finih delcev PM2,5 v letih 2022 in 2023, ki izhajajo predvsem iz izgorevanja fosilnih goriv, kurjenja na trda goriva in individualnih kurišč.
Kaj povzroča onesnaženje zraka?
Težave z onesnaženostjo zraka so prisotne tudi drugod po Sloveniji. Po podatkih merilnih postaj sta Murska Sobota in Celje bolj onesnažena kot Ljubljana. Podatki so zaskrbljujoči, saj onesnaženje zraka vpliva na večjo obolevnost prebivalcev in celo povečanje smrtnosti.
Atmosferski delci ali aerosoli, ki so trdni in tekoči, se enakomerno porazdelijo po ozračju. Glede na aerodinamičen premer ločimo delce PM10 (pod 10 µm), delce PM2.5 (pod 2.5 µm) in delce PM1.0 (pod 1 µm).
Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci prihajajo neposredno iz virov onesnaževanja, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci lahko izvirajo iz naravnih virov, kot so cvetni prah, saharski prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah in vulkanski pepel, ali iz antropogenih virov, kot so izpusti iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva in individualnih kurišč.
Zaradi svoje majhnosti delci vstopajo v dihalne poti in povzročajo zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč in celo razvoj rakavih obolenj. Delci PM10 se ustavijo na zgornjih dihalih, medtem ko manjši PM2.5 na spodnjih dihalih. Manjši od teh prehajajo globlje in lahko vstopijo v krvni obtok.
Poleg negativnega vpliva na zdravje delci vplivajo tudi na okolje. Povzročajo zmanjšanje vidljivosti zaradi onesnaženosti in škodujejo ekosistemom (zakisovanje rek in jezer, evtrofikacija morja, poškodbe gozdov in kmetijskih pridelkov ter zmanjšanje biodiverzitete).
Evropski indeks kakovosti zraka
Nova spletna storitev Evropske agencije za okolje in Evropske komisije prikazuje trenutne podatke o kakovosti zraka po vsej Evropi. Meritev iz več kot 2000 postaj omogoča spremljanje onesnaževal.
Indeks je sestavljen iz interaktivnega zemljevida, na katerem je prikazano lokalno stanje kakovosti zraka na podlagi petih ključnih onesnaževal, ki škodujejo zdravju ljudi in okolju: delcev (PM2,5 in PM10), prizemnega ozona (O3), dušikovega dioksida (NO2) in žveplovega dioksida (SO2).
Kakovost zraka v Sloveniji objavlja ARSO
Agencija RS za okolje (ARSO) redno spremlja in objavlja podatke o povprečnih letnih koncentracijah delcev 2,5 v zraku. Te informacije so dostopne v letnih poročilih o kakovosti zraka. Na spletni strani pa so dostopni tudi tekoči podatki in napovedi za kakovost zraka po Sloveniji.
Onesnaženost zraka povzroča prezgodnjo smrt
Letno poročilo Evropske agencije za okolje o kakovosti zraka kaže, da je večina ljudi, ki živijo v evropskih mestih, še vedno izpostavljena škodljivim ravnem onesnaženosti zraka, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje za škodljive. Leta 2014 je zaradi izpostavljenosti drobnim delcem (PM2,5) prezgodaj umrlo 400.000 Evropejcev. Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije bi moralo biti v zraku manj kot 5 µg/m³, kar dosega le 10 evropskih mest na severu Evrope.
Onesnažen zrak povzroča tudi velike ekonomske posledice, saj povečuje zdravstvene stroške, zmanjšuje produktivnost delavcev ter škodi zemlji, pridelkom, gozdovom, jezerom in rekam. Največ onesnaževal zraka v Evropi povzročajo promet, kmetijstvo, elektrarne, industrija in gospodinjstva.
Kaj prinaša poostritev pravil glede onesnaženosti zraka?
V Sloveniji kljub doseganju standardov trenutno veljavne direktive kakovost zraka še ni zadovoljiva. Po novi direktivi, ki bo veljala od leta 2030, bo za PM2.5 predpisana strožja mejna dnevna vrednost, ki bo lahko presežena 18 dni v enem letu. To bo od občin in države zahtevalo dodatne ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka. Čeprav se vrednosti finih delcev postopoma zmanjšujejo, bodo novi standardi velik izziv, hkrati pa tudi priložnost za ustvarjanje zdravju bolj prijaznih mest.
Ne gre pozabiti, da posamezniki lahko s svojim vedenjem prispevamo k izboljšanju kakovosti zraka, na primer z zmanjšanjem uporabe avtomobilov in kurjenja trdih goriv. Z uporabo koles, peš hojo ali javnim prevozom ter premišljeno izbiro virov ogrevanja lahko skupaj zmanjšamo onesnaženost in izboljšamo svoje okolje.
Avtor: M.B.
Vir: Oddaja Tednik – Nevidni ubijalci, 28. 10. 2024; kazalci.arso.gov.si; eea.europa.eu
Viri slik: Freepik
