Znanstveniki, ki preučujejo množično izumrtje v zgodovini Zemlje, ugotavljajo, da lahko nenehno uničevanje divjih živali nenadoma privede do popolnega propada ekosistema.
Mnogi znanstveniki menijo, da so že sedaj ogromne izgube biotske raznovrstnosti. To pa je lahko začetek novega množičnega izumrtja. Nova raziskava kaže, da je popolni propad ekosistema »neizogiben«, če se izgube ne odpravijo.
Propad ekosistema je lahko neizogiben
Permsko-triasno izumrtje, znano kot »veliko izumrtje«, se je zgodilo pred 252 milijoni let. Povzročilo ga je globalno segrevanje, ki je spodbudilo velike vulkanske izbruhe, ki so v ozračje dvignili ogljikov dioksid. To je povzročilo podnebne spremembe (podobne tistim, ki jih danes povzroča izgorevanje fosilnih goriv), zakisanje oceanov, izgubo kisika v morjih. To je uničilo 95 % življenja na Zemlji.
Znanstveniki ugotavljajo, da danes vrste izumirajo celo hitreje kot v katerem koli od prejšnjih petih množičnih izumrtij, ki so prizadela planet. In vse kaže, da smo v prvi fazi še enega, hujšega množičnega izumrtja. Divje živali se uničuje zaradi uničevanja njihovih naravnih habitatov za potrebe kmetijstva in industrije, onesnaževanja in prekomernega lova. Človeštvo je odvisno od zdravih globalnih ekosistemov, ki zagotavljajo čist zrak, vodo in hrano.
Preučili fosile iz južne Kitajske
V raziskavi, ki je bila objavljena v reviji Current Biology, so podrobno preučili morske fosile iz južne Kitajske, ki so jih našli pred velikim izumrtjem, med njim in po njem. Ekipa je poustvarila starodavno morsko okolje z uporabo simuliranih prehranjevalnih mrež, da bi predstavila ekosistem pred izumrtjem, med njim in po njem.
V prvi fazi izumiranja je ostalo zadostno število vrst, da so opravljale bistvene funkcije. »Toda ko so se pozneje pojavile okoljske motnje, kot sta globalno segrevanje ali zakisanost oceanov, so ekosistemi ostali brez okrepljene odpornosti, kar je privedlo do nenadnega ekološkega propada. To se je zgodilo približno 60.000 let po začetnem zlomu biotske raznovrstnosti,« je dejal dr. Peter Roopnarine s Kalifornijske akademije znanosti.
Zdravi ekosistemi so odvisni od kompleksnega medsebojnega delovanja rastlin, plenilcev in plena. Pri čemer ima vsaka skupina podobnih vrst edinstveno vlogo.
Znanstveniki so ugotovili, da je polovica vrst izumrla praktično brez sprememb v celotnem delovanju ekosistema, saj so nekatera bitja še vedno ostala v vsaki vlogi. Ko pa je začela izumirati še zadnja vrsta v vsaki vlogi, je ekosistem hitro propadel. »Ekosistemi so bili potisnjeni do prelomne točke, od katere si niso mogli opomoči,« je povedal dr. Yuangeng Huang s Kitajske univerze za geoznanosti in glavni avtor študije.
Smo v prvi fazi drugega, hujšega množičnega izumrtja
»Ne moremo napovedati prelomne točke, ki bo povzročila popoln propad ekosistemov, vendar je to neizogibno, če ne zaustavimo izgube biotske raznovrstnosti,« je dejal Huang.
Raziskovalci so zaključili: »Padec biotske raznovrstnosti je lahko napoved še bolj uničujočega propada ekosistema.« Dejali so, da je raziskava pokazala, kako se morajo prizadevanja za ohranjanje danes osredotočiti ne le na vrste, temveč tudi na vse različne vloge, ki jih imajo.
Znanstveniki so razmišljali, ali bi lahko spremembo okoljskih razmer povzročila druga faza izumiranja – propad. Vendar menijo, da je to malo verjetno. Povedali so tudi, da so potrebne nadaljnje raziskave, saj bi svoje ugotovitve ponovili po vsem svetu.
Avtor: M.B.
Vir: theguardian.com
