Raziskava, ki obsega celotne Alpe, razkriva bistvene spremembe v količini snežnih padavin od leta 1980 naprej.
Manj snega – večja negotovost za prihodnost Alp
Količina snega v Alpah je v zadnjem stoletju upadla za tretjino, kar razkriva nova študija. Snežna odeja na »strehi Evrope« je vedno bolj neenakomerna, kar potrjuje študija, ki so jo vodili znanstveniki iz raziskovalnega središča Eurac v Italiji in je ena redkih, ki ponuja dolgoročen in celovit pogled na situacijo.
Med letoma 1920 in 2020 so raziskovalci zabeležili povprečno 34-odstotni upad snežnih padavin v celotnih Alpah. Pri tem so še posebej prizadeta jugozahodna pobočja.
Okoljski meteorolog pri Euracu in glavni avtor študije Michele Bozzoli pravi: “Opazujemo izrazito negativni trend svežih snežnih padavin v Alpah. Posebej izrazit upad je opazen po letu 1980, kar sovpada tudi s porastom temperatur.”
Te spremembe jasno kažejo, kako podnebne spremembe dramatično spreminjajo podobo najvišjega in najširšega gorovja v Evropi.
Kombinacija rokopisov in visokotehnoloških vremenskih podatkov
Podatki o sezonskem sneženju in padavinah so bili zbrani na 46 lokacijah po Alpah, od Francije do Slovenije. Najnovejše meritve izvirajo iz sodobnih vremenskih postaj, medtem ko so zgodovinske podatke pridobili iz rokopisnih zapisov, ki so jih skrbno vodili posebni opazovalci, ti so beležili, koliko centimetrov snega je zapadlo na določeni lokaciji.
V sodelovanju s številnimi meteorološkimi uradi, okoljskimi agencijami, skupinami prostovoljcev in Univerzo v Trentu je Eurac ustvaril obsežno sliko snežnih padavin v Alpah v obdobju 100 let.
Katere države izgubljajo največ snega in zakaj je to težava?
Razlike v količini snega med posameznimi deli Alp so precejšnje. Medtem ko so v severnih Alpah beležili 23-odstotni upad snežnih padavin, se je na jugozahodnih pobočjih količina snega zmanjšala za skoraj polovico.
“Najbolj negativni trendi so značilni za lokacije pod 2000 metri nadmorske višine, predvsem na južnih območjih, kot so Italija, Slovenija in del avstrijskih Alp,” pojasnjuje Bozzoli.
V severnih delih Alp, kot sta Švica in severna Tirolska v Italiji, je višina nadmorske lege ključnega pomena. Čeprav so se padavine v zimski sezoni povečale, se sneg zaradi višjih temperatur na nižjih nadmorskih višinah vse pogosteje spremeni v dež.
Na bolj južnih območjih so temperature narastle do te mere, da dež pogosto prevladuje nad sneženjem tudi na višjih nadmorskih višinah
Sneg ter njegov vpliv na turizem in podnebje
Manj snega ne vpliva zgolj na smučarske aktivnosti in turizem, temveč ima širše posledice za celotne ekosisteme in gospodarstvo.
“Sneg je ključnega pomena kot vodni rezervoar,” poudarja Bozzoli. “Napaja ledenike, gorske potoke in ob počasnem taljenju spomladi postopoma obnavlja zaloge vode.”
Zmanjšanje snega ogroža vodne vire in s tem vse dejavnosti, ki so odvisne od vode. “Tega vidika pri načrtovanju politik upravljanja z vodami ni mogoče zanemariti,” opozarja Bozzoli.
Študija, objavljena v mednarodni reviji International Journal of Climatology, poudarja tudi pomembne odbojne lastnosti snega, ki dodatno vplivajo na podnebne vzorce v regiji.
Izguba snežnih padavin tako ne pomeni le tanjše snežne odeje, temveč tudi resne posledice za gospodarstvo, ekosisteme in podnebje celotnega alpskega območja.
Avtor: M.B.
Vir: euronews.com
Viri slik: Freepik
