Na svetu se vsak dan proizvede približno 5,5 milijona ton odpadkov. Tekom leta se ustvari več kot 2 milijardi ton trdnih komunalnih odpadkov, velik del pa zavzame prostor na odlagališčih in ustvari emisije ogljika, ko gnije. Do leta 2050 Svetovna banka ocenjuje, da bo težava še hujša in bo dosegla 3,4 milijarde ton letnih odpadkov – to pomeni 70-odstotno povečanje odpadkov.
Medtem ko se države po vsem svetu soočajo z vsemi gospodinjskimi odpadki in neuporabljenimi industrijskimi materiali, nove tehnologije to odgovornost pretvorijo v energetsko korist. Energija se pridobiva iz poltrdnih odpadkov, ki se odvajajo iz mestnih sežigalnic ali industrijskih obratov; tekočih odpadkov, kot je kanalizacija v gospodinjstvih; in presežka plina, proizvedenega v rafinerijah.
Sončna, vetrna in hidroenergija lahko vzamejo te izzive kot čiste energetske rešitve, vendar so odpadki vedno bolj vir obnovljive, nizkoogljične energije. S 6-odstotno letno rastjo naj bi svetovni trg za rabo energije do leta 2024 presegel 35,5 milijarde ameriških dolarjev, vodila pa ga bo azijsko-pacifiška regija, kjer naj bi se sprejetje teh novih tehnologij hitro razširilo.
Azija v vodilni vlogi
Danes je sežiganje najpogosteje uporabljena tehnologija pri ravnanju z odpadki, da se prepreči drag prevoz odpadkov na odlagališča. Toda vladni organi po vsej Aziji vse pogosteje sprejemajo bolj zelene in inovativne pristope.
Japonska je že zgodaj sprejela tehnologije WTE in še naprej vodi; v objektih WTE predela približno 70 odstotkov svojih komunalnih trdnih odpadkov. Vendar pa Kitajska močno napreduje, saj njeno gospodarstvo in prebivalstvo še naprej rasteta, zato prehajajo na čistejšo energijo. Zahteve po moči najbolj naseljene države na svetu se hitro povečujejo, skupaj z zbiranjem gospodinjskih in komercialnih odpadkov.
Kitajski sektor WTE spodbuja velike naložbe v tehnologije obnovljivih virov energije, podprte z vladno politiko, ki spodbuja trajnostni razvoj. Leta 2020 naj bi v južnem mestu Shenzhen začel obratovati največji svetovni obrat za pridobivanje energije, s pričakovano dnevno sežigalnico 5000 ton smeti. Preostala toplota sežigalnice, ko se zajame, se uporablja za pogon turbine za proizvodnjo električne energije. Po besedah arhitektov projekta bi moral postopek prepoloviti količino ogljikovega dioksida, ki se običajno sprosti na odlagališčih.
Kitajska postaja v mestu Shenzhen je šele začetek, trenutno četrti največji uporabnik WTE po Japonski, Evropi in ZDA. Na Kitajskem naraščajoče zavedanje o vplivu odpadkov na okolje spodbuja politike, da podpirajo učinkovite in stroškovno dostopne rešitve. Do leta 2022 namerava kitajska vlada zgraditi 300 namenskih tovarn WTE po vsej državi – kar je dvakrat več od števila sedanjih objektov.
Pretvorba različnih odpadkov
Medtem ko ZDA še naprej zaostajajo v WTE, evropski trg narašča. Proizvajalci v Evropi sprejemajo pobude za predelavo različnih vrst odpadkov, vključno s trdnimi ali poltrdnimi, presežki plina in toplote.
V Turčiji je na primer največji proizvajalec jajc v državi namestil sistem Organic Rankine Cycle (ORC) iz Turbodena, podjetja v skupini Mitsubishi Heavy Industries Group. Sistem pretvori piščančji gnoj v elektriko in toplo vodo, kar ustvarja čisto energijo iz neželenih odpadkov.
Podoben sistem deluje v Rusiji, vendar z drugačnim virom. Mednarodna naftno-plinska družba Lukoil namesto trdnih ali poltrdnih odpadkov uporablja turbodenski ORC sistem za predelavo preostale toplote iz izgorevalnega plina za oskrbo z električno energijo in toplo vodo za rafinerijo nafte. V vsaki uri delovanja sistem preprečuje, da bi 720 kg emisij CO² prišlo v ozračje.
V jeklarni ORI v severni Italiji ORC turbine zajemajo preostalo toploto iz proizvodnih procesov, kar daje dovolj energije za napajanje in ogrevanje dela industrijskega mesta Brescia.
Takšni inovativni projekti predstavljajo stalen premik v odnosu do čistejše in bolj trajnostne proizvodnje. Ko več vlad in zasebnih izvajalcev prepozna potrebo po alternativnem ravnanju z odpadki, bodo kreativne rešitve, kot so te, postale norma po vsem svetu, ki bo združevala prihodnost odpadkov in prihodnost energije. S tem pa si lahko obetamo tudi lepšo prihodnost našega edinega planeta Zemlje.
Avtor: J.J.
