Evropske reke, jezera in obalne vode ter celotni ekosistemi, ki jih podpirajo, so »hudo prizadeti, zaradi kemikalij«. Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom »Stanje voda v Evropi 2024« kaže, da je stanje sladkovodnih virov zaskrbljujoče.
Le tretjina površinskih vodnih teles v Evropi je v dobrem stanju. Kemično onesnaževanje, prekomerna raba vode, podnebne spremembe in degradacija habitatov najbolj ogrožajo vodno varnost na stari celini.
Kemične snovi resno ogrožajo evropske vode
Poročilo opozarja, da so vodna telesa »močno prizadeta zaradi kemikalij«. Med največjimi onesnaževalci so emisije iz premogovnih elektrarn in pesticidi, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Če ne bodo sprejeti ukrepi za izboljšanje odpornosti in trajnosti zalog sladke vode, bi se Evropa lahko soočila z resnimi izzivi na področju vodne varnosti. Že sedaj 20 % evropskega ozemlja in kar 30 % prebivalcev je vsako leto izpostavljenih pomanjkanju vode.
Leena Ylä-Mononen, izvršna direktorica EEA, je v izjavi poudarila: „Zdravje evropskih voda ni dobro. Soočamo se z nizom izzivov brez primere, ki ogrožajo varnost oskrbe z vodo v Evropi.“
Poročilo o stanju voda v Evropi 2024 poudarja tudi potrebo po boljšem obvladovanju poplavne ogroženosti za zaščito življenj, ekosistemov in gospodarstva.
Evropa je zamudila roke za izboljšanje kakovosti voda
Okvirna direktiva EU je določila, da bi morale vse evropske reke, jezera, obalne vode in podtalnice do leta 2015 doseči »dobro kemijsko stanje«.
A realnost je drugačna. EEA poroča, da je bil do leta 2010 dosežen le manši napredek, saj je le 29 % evropskih površinskih voda do leta 2021 doseglo ta cilj. Kar pomeni, da niso prekomerno onesnažene.
Po ekoloških merilih je doseglo dobro ali visoko ekološko stanje le 37 % vodnih teles. Med glavnimi razlogi za počasno napredovanje je prisotnost obstojnih onesnaževal, kot je živo srebro. Brez teh bi kar 80 % površinskih voda doseglo dobro stanje.
Kljub temu pa države članice EU beležijo nekaj uspehov. Uspeli so preprečiti nadaljnje poslabšanje z bojem proti nekaterim kemičnim onesnaženjem, kar je izboljšalo obete za nekatere vrste, vključno z raki in školjkami.
Za zaloge podtalnice, ki zagotavljajo dve tretjini pitne vode v Evropi, je stanje boljše: v 19 državah EU in na Norveškem jih je 77 % v dobrem kemijskem stanju, kar 91 % pa jih kaže dobre količinske zaloge.
Kako kmetijstvo vpliva na kakovost vode v Evropi?
Kmetijstvo ima ključno vlogo pri degradaciji zalog površinske vode in podtalnice. K temu prispeva predvsem prekomerna raba vode ter sproščanje prekomernih hranil in pesticidov v tla, ki nato preidejo v vodne vire.
Zmanjšanje porabe vode in prehod na bolj trajnostne in ekološke kmetijske metode bi lahko bistveno izboljšala stanje – a to bi zahtevalo tudi spremembe nakupovalnih in prehranjevalnih navad potrošnikov.
Poleg kmetijstva je glavni vir onesnaževanja tudi kurjenje premoga za energijo, ki v zrak sprošča živo srebro.
Kako lahko rešimo evropske vodne zaloge?
Poročilo EEA poziva države članice EU k odločnejšemu ukrepanju. Ključna priporočila vključujejo:
- Prepolovitev izgub hranil in uporabe pesticidov do leta 2030.
- Uporabo naravnih rešitev za izboljševanje zadrževanja vode in upočasnitev toka zaradi močnega deževja za boj proti poplavam.
- Zmanjšanje porabe vode in izboljšanje učinkovitosti rabe vode za preprečevanje izgub v vodovodnih sistemih, spodbujanje ponovne uporabe vode in uporabo naprav, ki zmanjšujejo porabo.
- Prilagoditev upravljanja voda zaradi vse bolj nepredvidljivih vremenskih vzorcev, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
- Boljše spremljanje količine in kakovosti vode po vsej Evropi za določanje in spoštovanje ciljev varčevanja z vodo.
Zanimiv predlog poročila je tudi ta, da bi lahko dražja voda spodbudila ljudi k bolj preudarnemu ravnanju z njo, hkrati pa bi zagotovila sredstva za nujno potrebne izboljšave vodne infrastrukture.
Zdravje voda v Evropi je ključnega pomena za naravo, gospodarstvo in naše zdravje. A kot opozarja poročilo EEA, so pred nami še številni izzivi. Potrebna je kombinacija zakonodajnih ukrepov, tehničnih rešitev, naravnih pristopov in sprememb v načinu življenja. Če želimo, da bodo reke, jezera in vodni viri še naprej služili našim zanamcem, je čas za odločno ukrepanje.
„Moramo podvojiti prizadevanja za obnovo zdravja naših dragocenih rek, jezer, obalnih voda in drugih vodnih teles ter zagotoviti, da bo ta ključni vir odporen in varen za prihodnje generacije,“ poudarja Leena Ylä-Mononen.
Avtor: M.B.
Vir: euronews.com
Viri slik: Freepik
