Medtem ko trajajoča pandemija koronavirusa še naprej ogroža milijone življenj po vsem svetu, je v prvi polovici leta 2020 prišlo do izjemnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida (CO2) – celo večje zmanjšanje kot med finančno krizo 2008, naftno krizo 1979 ali drugo svetovno vojno (1939-1945).
Mednarodna skupina raziskovalcev je ugotovila, da je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta izpuščenih 8,8 odstotka manj ogljikovega dioksida kot v enakem obdobju leta 2019 – skupno zmanjšanje za kar 1551 milijonov ton. Prelomna študija predlaga tudi, katere temeljne ukrepe bi bilo mogoče sprejeti za stabilizacijo svetovnega podnebja po pandemiji.
“Naša edinstvena študija je analiza natančno zbranih podatkov v realnem času,” pojasnjuje vodilni avtor Zhu Liu na univerzi Tsinghua v Pekingu. “Z dnevnimi podatki, ki jih je zbrala raziskovalna skupina, smo lahko dobili veliko hitrejši in natančnejši pregled, vključno s časovnimi okviri, ki kažejo, kako se zmanjšanje emisij ujema z ukrepi za zaustavitev v vsaki državi. Aprila, na vrhuncu prvega vala okužb s korono, ko je večina večjih držav zaprla svoje javno življenje in dele svojega gospodarstva, so se emisije celo zmanjšale za 16,9%. Na splošno so različni izbruhi povzročili upad emisij, ki ga običajno vidimo le kratkoročno med prazniki, kot so božič ali recimo kitajski pomladni festival.”
Študija, objavljena v zadnji številki Nature Communications, kaže, kateri deli svetovnega gospodarstva so bili najbolj prizadeti. “Največje zmanjšanje emisij so opazili v sektorju kopenskega prometa,” pojasnjuje Daniel Kammen, profesor in predsednik skupine za energetiko in vire ter profesor na šoli za javno politiko Goldman v Kaliforniji (ZDA). “Predvsem zaradi omejitev dela od doma so se emisije CO2 v prometu po vsem svetu zmanjšale za 40%. V nasprotju s tem sta k zmanjšanju prispevala manjši sektor električne energije in industrija: -22% in -17%, prav tako letalski in pomorski sektor. Presenetljivo je, da se je celo v stanovanjskem sektorju opaziti majhen padec emisij za 3%, predvsem zaradi nenormalno tople zime na severni polobli se je poraba energije za ogrevanje zmanjšala, saj je večina ljudi ves čas med lockdown-om osta(ja)la doma.”
Da bi prikazali to izčrpno in večdimenzionalno sliko, so raziskovalci svoje ocene temeljili na širokem naboru podatkov: natančni, urni nabori podatkov o proizvodnji električne energije v 31 državah, dnevni promet vozil v več kot 400 mestih po vsem svetu, dnevni svetovni potniški leti, mesečni podatki o proizvodnji za industrijo v 62 državah pa tudi podatki o porabi goriva za zgradbe v več kot 200 državah.
Raziskovalci so ugotovili tudi močne povratne učinke. Z izjemo stalnega zmanjševanja emisij, ki izhajajo iz prometnega sektorja, je večina gospodarstev do julija 2020, takoj ko so bili odpravljeni ukrepi za zaklepanje, ponovno ustvarila običajno emisijo CO2. A tudi če bi ostali na svojih zgodovinsko nizkih ravneh, bi to precej slabo vplivalo na dolgoročno koncentracijo CO2 v ozračju.
Tako avtorji poudarjajo, da je edina veljavna strategija za stabilizacijo podnebja popolna prenova industrijskega in trgovinskega sektorja. “Čeprav je padec CO2 brez primere, zmanjšanje človeških dejavnosti ne more biti odgovor,” pravi soavtor Hans Joachim Schellnhuber, ustanovni direktor Potsdamskega inštituta za raziskave podnebnih vplivov. “Namesto tega potrebujemo strukturne in transformacijske spremembe v naših sistemih za proizvodnjo in porabo energije. Posamezno vedenje je vsekakor pomembno, toda tisto, na kar se moramo resnično osredotočiti, je zmanjšanje ogljikove intenzivnosti našega svetovnega gospodarstva.”
Avtor: J.J.
