Znanstveniki in oblikovalci na novo predstavljajo, kako naš svet lahko deluje na drugačne in trajnostne načine.
Podnebna kriza povzroča, da ponovno razmislimo o tem, kako se prehranjujemo, kako se oblačimo in kakšen imamo na splošno življenjski slog. Različni znanstveniki in oblikovalci se lotevajo tega problema s trajnostnimi rešitvami, ki črpajo navdih iz naravnega okolja. Od betona, odpornega proti poplavam, do čevljev iz zavrženih žvečilnih gumijev.
Predstavljamo šest alternativnih in ekološko ozaveščenih materialov za gradnjo boljše trajnostne prihodnosti.
Embalaža iz kokic
Penasti polistiren je bil dolgo priljubljen material za embalažo in izolacijo, saj je poceni in vsebuje 95 % zraka. Toda ni posebej dober za planet. Polistiren je izdelan iz nafte, težko ga je reciklirati in lahko traja stoletja, da se razgradi.
Nemški raziskovalci z Univerze v Göttingenu so razvili ‘zrnate’ kokice iz neužitnih stranskih proizvodov pri proizvodnji kosmičev. S pomočjo različnih kalupov lahko koruzo pretvorijo v različne embalažne materiale, vključno z embalažnimi kroglicami, ki se uporabljajo za pakiranje občutljivih predmetov po pošti. Ko jih ne potrebujemo več, jih lahko ponovno uporabimo, razrežemo, raztrgamo ali kompostiramo. Edina stvar, ki je očitno ne moremo storiti, je, da jih pojemo.
Čevlji iz žvečilnega gumija
Prvi čevelj, izdelan iz recikliranega žvečilnega gumija, imenovan Gumshoe, je rezultat sodelovanja trajnostnega podjetja Gumdrop, modne znamke Explicit in mestnega sveta iz Amsterdama. Gumshoe imajo podplat iz gum-tec materiala, od katerega je 20 % izdelanega iz žvečilnega gumija, pobranega s pločnikov nizozemske prestolnice. Približno 1,5 milijona kg žvečilnega gumija vsako leto konča na mestnih ulicah, kar nanese milijone stroškov za čiščenje.
Ker je žvečilni gumi izdelan iz sintetične gume, ga lahko enostavno razgradimo v reciklirano spojino, idealno za uporabo v športnih copatih. Za vsak par Gumshoes se uporabi približno 250 g žvečilnega gumija. Čevlji so na voljo v črni, rdeči in roza barvi. Izdelali so jih 500 parov in jih hitro razprodali.
Bioplastika iz banan
Ali ste vedeli, da se uporabi samo 12 % bananinega drevesa za sadje, ki ga jemo? Trgovina z bananami je velika industrija, vendar ustvari ogromno odpadkov.
Raziskovalci z Univerze UNSW Sydney so razvili pametno rešitev. Odpadke s plantaž banan so spremenili v embalažni material, ki je recikliran in biorazgradljiv. Material je izdelan iz večplastnega, mesnatega debla rastline, ki vsebuje 90 % vode. Ta material posušijo, nato pa zmeljejo v fino prašno obliko in obdelajo, da se izloči nanoceluloza. Tako nastane material, podoben peki papirju, ki ga lahko uporabimo za izdelavo embalaže za živila ali bioplastičnih vrečk, odvisno od debeline. Po uporabi se v šestih mesecih razgradi v zemlji.
Poplavno odporni beton
Urbane poplave, zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev, postajajo vse bolj pogoste. Mlado zagonsko podjetje AquiPor je ustvarilo material, ki ne le naravno obvladuje deževnico, ampak za proizvodnjo porabi manj ogljika v primerjavi s standardnim betonom.
Beton podjetja AquiPor je zelo propusten, omogoča pronicanje visoke količine deževnice. S tem se deževnica naravno vrača v zemljo, zmanjšuje nevarnost poplav v mestih in hkrati filtrira onesnaževalce. Glede na ogromen ogljični odtis betona (8 % svetovnih emisij izvira iz cementne industrije) podjetje utira pot k zeleni urbani krajini.
Odpadki vina v novih izdelkih
Kjer je vino, tam so tudi odpadki. Okoli 200.000 ton večinoma neuporabljenega materiala, predvsem stebel, pulpe, semen in lupin, letno proizvede nemška vinska industrija. Trajnostna oblikovalka Katharina Hölz, ki prihaja iz nemškega dela Moselle, znanega po svojem rizlingu, je tem ostankom dala drugo življenje.
Spremenila je to tropino v biološko razgradljiv material, imenovan »Tresta«. Ta predelani ostanek je izdelan z uporabo naravnih veziv in se uporablja za ustvarjanje hladilnikov za vino in svetilk, ki so tako vizualno privlačne kot ekološko naravnane. Različna veziva se lahko uporabljajo tudi za izdelavo drugih izdelkov, kot so embalaže in zvočne stenske plošče. »Tresta« se lahko uporablja tudi pri 3D tiskanju.
Probiotična oblačila, aktivirana s potenjem
Vemo, da so probiotične bakterije koristne za zdravje našega črevesja. Morda pa ni toliko znano, da so blagodejne tudi za našo kožo. To je ideja za kolekcijo oblačil Skin II, ki je plod sodelovanja med oblikovalko Rosie Broadhead in mikrobiologom Christopherjem Callewaertom.
Naša telesa so gostitelji milijonov mikroorganizmov, ki jih v našem svetu, obsedenem s higieno, vse bolj motijo strupene kemikalije v ličilih in oblačilih, ki jih nosimo. Da bi se spopadli s tem problemom in spodbudili bolj zdravo kožo, sta oblikovala oblačila, podobna trikoju, s probiotičnimi bakterijami, ki so vdelane v tkanino. To pomaga zmanjšati telesni vonj, spodbuja obnovo celic in izboljša naš imunski sistem. Vlaga aktivira te mikrobe, ki so postavljeni na ključna mesta, kjer se običajno potimo. Projekt ne le nadomešča potrebo po kemičnih pranjih pri proizvodnji oblačil, temveč tudi pomeni, da vam jih ni treba prati tako pogosto.
To je le nekaj naprednih, planetu prijaznih idej, ki postajajo resničnost. Spreminjanje smeti v zaklad in črpanje navdiha iz narave bi lahko bilo ključno za svetlejšo in bolj zeleno prihodnost.
Avtor: M.B.
Vir: bbcearth.com, YouTube
