Vsako leto na svetu zavržemo približno 1,3 milijarde ton hrane, velik del pa konča na odlagališčih, kjer prispeva k podnebnim spremembam. Po ocenah Organizacije združenih narodov se približno tretjina vse proizvedene hrane globalno izgubi ali zavrže, medtem ko več kot 820 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane. Zavržena hrana je eden največjih problemov, s katerimi se danes sooča človeštvo – po ocenah se izgubi ali zavrže tretjina vse hrane, proizvedene po vsem svetu.
Zavržena hrana pomeni tudi zapravljeno vodo, energijo, zemljišča, denar in transportne vire, ki so bili potrebni za njeno proizvodnjo. Ko hrana konča na odlagališču, začne razpadati in proizvaja metan, močan toplogredni plin. Če bi bila zavržena hrana kot država, bi bila tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov na svetu – takoj za ZDA in Kitajsko.
Znani kuharski mojster in zagovornik kuhinje brez odpadkov (zero-waste) Max La Manna poudarja, da lahko vsak posameznik z majhnimi spremembami pomembno prispeva k zmanjšanju te težave. Sam pravi, da je bila hrana vedno osrednji del njegovega življenja. Njegov oče je bil namreč kuhar, ki ga je od malega učil, da se hrane nikoli ne meče stran.
Da bi pomagali zmanjšati količino odpadne hrane, je La Manna pripravil 7-dnevni izziv brez zavržene hrane, ki ponuja preproste in praktične korake za vsak dan.
1. dan: Nakupujte premišljeno
Veliko ljudi kupuje več hrane, kot jo dejansko potrebuje. To pogosto vodi v to, da del hrane sčasoma konča v smeteh.
Prvi korak k zmanjšanju odpadkov je pametno načrtovanje nakupov. Pred odhodom v trgovino pripravite seznam in kupite le tisto, kar je na njem.
Dobra navada je tudi, da najprej porabite živila iz prejšnjega nakupa, preden kupite nova. Tako boste bolje nadzorovali količino hrane v svojem domu in zmanjšali možnost, da se pokvari.
2. dan: Hrano shranjujte pravilno
Nepravilno shranjevanje hrane je eden glavnih razlogov za njeno prezgodnje kvarjenje. Veliko ljudi na primer ne ve, kako pravilno shranjevati sadje in zelenjavo.
Nekatera živila, kot so krompir, paradižnik, česen, kumare in čebula, ne sodijo v hladilnik, temveč jih je bolje hraniti pri sobni temperaturi.
Listnato zelenjavo in sveža zelišča lahko dlje ohranite sveža tako, da njihova stebla postavite v kozarec z vodo. Če veste, da kruha ne boste porabili pravočasno, ga lahko shranite v zamrzovalnik.
Pri nakupu lahko prispevate k izboljšanju tudi tako, da izberete nepravilno oblikovano sadeže ali zelenjavo, ki jih trgovine pogosto zavržejo, ali še bolje, kupujte neposredno od lokalnih kmetov.
3. dan: Shranite ostanke hrane
Ostanki hrane niso namenjeni le praznikom. Če pogosto kuhate večje količine hrane, si lahko določite dan v tednu, ko boste porabili vse ostanke iz hladilnika.
Tak pristop preprečuje, da bi hrana končala v smeteh, hkrati pa prihrani čas in denar, saj vam ni treba vsak dan pripravljati novega obroka.
4. dan: Uporabite zamrzovalnik
Zamrzovanje je eden najlažjih načinov za podaljšanje življenjske dobe hrane. Veliko živil lahko brez težav zamrznemo.
Zelenjava, ki je že nekoliko mehka za solato, se lahko uporabi v smoothijih, juhah ali omakah. Sveža zelišča lahko zmešate z oljčnim oljem in česnom, zmes pa zamrznete v modelčkih za led – tako dobite priročne kocke za pripravo jedi.
Zamrznete lahko tudi ostanke obrokov, juhe, enolončnice ali presežke sadja in zelenjave. Tako boste vedno imeli na voljo zdrav domač obrok.
5. dan: Pripravite kosilo za s seboj
Kosilo v restavraciji ali na poti je sicer prijetno, vendar pogosto pomeni tudi več stroškov in več odpadne hrane.
Priprava kosila doma in prinašanje tega v službo je preprost način, kako prihraniti denar in zmanjšati ogljični odtis.
Če zjutraj nimate časa, lahko ostanke večerje zamrznete v porcijah in jih zjutraj le vzamete s seboj. Tako boste imeli vsako jutro pripravljen obrok za v službo.
6. dan: Pripravite domačo jušno osnovo
Priprava domače jušne osnove je preporost način za zmanjšanje količine odpadne hrane. Ostanki zelenjave, kot so peclji, olupki ali stebla, prepražite na olivnem olju ali maslu, dodajte vodo in pustite, da se kuhajo v aromatični zelenjavni juhi.
Nastala aromatična zelenjavna juha je odlična osnova za številne jedi.
7. dan: Kompostirajte
Kompostiranje ostankov hrane je koristen način za ponovno uporabo ostankov hrane, s čimer se odpadna hrana pretvori v hranila za rastline.
Danes obstajajo tudi majhni kuhinjski kompostniki, ki omogočajo kompostiranje tudi v stanovanjih. Za ljudi z vrtom pa je klasični kompostnik še vedno ena najboljših rešitev.
Dejstvo je, da lahko vsi zmanjšamo količino zavržene hrane. Obstaja nešteto načinov, kako to storiti. Že majhne spremembe pri načrtovanju nakupov, shranjevanju hrane ali uporabi ostankov lahko prinesejo pozitivne spremembe za ohranitev nekaterih najdragocenejših virov na Zemlji.
Kot poudarja Max La Manna: »Z malo truda lahko vsak od nas bistveno zmanjša količino zavržene hrane in pomaga razbremeniti naš planet.«
Avtor: M.B.
Vir: bbcearth.com
Viri slik: Freepik
