Kako lahko stvarem, ki jih kupimo, damo novo življenje, namesto da jih odvržemo na odlagališče (ali še huje, pustimo, da se odplaknejo v ocean)?
Podjetja trenutno uporabljajo tri rešitve:
Recycling oz. recikliranje v isti izdelek: spremeniti nekaj v isto obliko (kar je enostavno za stvari, kot so plastične steklenice).
Downcycling oz. recikliranje v slabši izdelek: preoblikovanje izdelka v nekaj slabšega, kot je brušenje tekaških copat, da se ustvari površina košarkarskih igrišč.
Upcycling oz. recikliranje v boljši izdelek: preoblikovanje izdelka v vrhunsko obliko, kot je predenje plastičnih steklenic za enkratno uporabo v poliestrske tkanine, ki jih lahko nosite desetletja.
Kljub najboljšim namenom vse te metode na neki točki proizvodnega procesa ustvarijo odpadke. Od pesticidov in gnojil, ki se uporabljajo za gojenje poljščin, kot je bombaž. Do različnega onesnaževanja zaradi odpadnih vod iz tovarn, ki jih proizvajajo, emisij toplogrednih plinov ali emisij težkih kovin. Od vira energije; in tako naprej. Bolj kot preučujete celoten življenjski cikel izdelka, bolj se zavedate, da odpadki vedno nekje nastanejo.
Kaj pomeni koncept ‘Cradle to Cradle’?
Kaj pa, če bi lahko izdelali nekaj na ta način, da v nobenem trenutku ne bi nastajali odpadki.
Vstopite v proizvodnjo “Cradle to Cradle” oz. od zibelke do zibelke – vizijo, kako bi lahko in morali izdelovati stvari, vse od čevljev do srajc, od tovarn in mest.
Koncept je bil prvotno zasnovan v sedemdesetih letih 20. stoletja kot igra fraze “od zibelke do groba” in je bil kasneje formaliziran v istoimenski uspešnici, ki sta jo napisala oblikovalska kemika Michael Braungart in William McDonough. Preprosta povezava: preoblikovati način, kako ustvarjamo stvari.
Certificiranje izdelkov po C2CPII
Danes Cradle to Cradle Products Innovation Institute (C2CPII) certificira na tisoče izdelkov, od pnevmatik do preprog, mila do gradbenega lesa. Osrednji koncept Cradle to Cradle je modeliranje industrijskih procesov po naravi – kar je znano kot bimimetični pristop. V naravnem svetu odpadki ne obstajajo. Vse se reciklira do vsakega atoma.
Ambiciozno C2CPII pravi, da je njihov končni cilj videti potrošniške izdelke kot ‘hranila’. Kot primer so majice s certificirano zlato stopnjo veleblagovnice C&A, ki jih je mogoče varno kompostirati.
To je ambiciozen koncept in zahteva ogromno skrbnega razmišljanja, premišljevanja in oblikovanja pri izdelavi katerega koli izdelka. Vsak posamezen proizvodni korak je treba premisliti, s tem lahko zagotovimo, da ne samo, da se nič ne zavrže, ampak da je vsaka posamezna komponenta popolnoma biološko razgradljiva in netoksična. Stroko testirajo na vsako kemikalijo ali sestavino, ki bi jo lahko uporabili. Topila, barvila, emulgatorje, čistilna sredstva … hranijo arhiv odobrenih, da so dovolj varni glede izpostavljenosti ljudem ali izpusta v okolje.
Pobuda v modnem svetu – Fashion Positive
Proizvajalci pohištva, žarnic, barv in drugega že leta zahtevajo certificiranje svojih izdelkov in uporabljajo kemijsko knjižnico. Zdaj je inštitut sprožil pobudo, osredotočeno na to, kaj nosimo: Fashion Positive.
Čeprav se moda morda zdi banalna v primerjavi s pohištvom ali hrano, je vse prej kot nepomembna, pravi Emma Williams iz C2CPII. Inštitut za svetovne vire ocenjuje, da modna industrija zaposluje več kot 300 milijonov ljudi po vsem svetu. Industrija je vredna 1,3 bilijona dolarjev, vsako sekundo pa se zažge ali odloži na odlagališče za en smetarski tovornjak tekstila ali oblačil.
Resnično je fascinantno razmišljati, kajti ko se zjutraj zbudiš in oblečeš, nikoli ne pomisliš na to. Nenavadno je morda zato, ker so nam oblačila vedno tako blizu, ali morda zato, ker so naše identitete do neke mere povezane z njimi, jih dojemamo drugače kot druge stvari, kot so avtomobili.
Poleg tega kombinacija hitre mode z njenimi mikro-sezonami in naraščajočim srednjim razredom v državah v razvoju pomeni, da se je proizvodnja tekstila v zadnjih 15 do 20 letih podvojila. Zaradi česar so vplivi na okolje še toliko pomembnejši.
Inštitut spodbuja izmenjave znanja med podjetji
Velik del dela na inštitutu je spodbujanje izmenjave idej, materialov in procesov. Velik odmik od starošolskega koncepta poslovnih skrivnosti, ki so ga skrbno varovali v vrhunskih podjetjih.
Z inštitutom v okviru Fashion Positive PLUS sodelujejo H&M, Kering, Stella McCartney, Eileen Fisher, Athleta, Loomstate, Mara Hoffman, G-Star RAW in Marks & Spencer. Vsi skupaj sodelujejo pri prepoznavanju pogosto uporabljenih visokoodpornih materialov, kot so preja, barvila in zaključki. Vse to je del širšega trenda izmenjave znanja za širše dobro.
Popolnoma trajnostna majica
Po 10 letih razvoja visokotehnološkega, super učinkovitega in novega načina izdelave majic v njihovi tovarni (z uporabo organskih črnil in čiste tehnologije), je dobavitelj iz Združenega kraljestva Teemill stvari peljal še dlje in ustvaril prvo popolnoma trajnostno majico.
Zero waste majica ‘Sustainable Me’ je izdelana s predelavo in ponovno uporabo zavrženih oblačil iz organskega bombaža, pomešanih s certificiranim bombažem, in je zasnovana tako, da se vrne v Teemill, ko jo stranka ne želi več. Nato jo je mogoče razgraditi in spremeniti nazaj v še eno majico.
Tako kot pri ostalih izdelkih, namesto da bi izdelali ogromne serije majic in jih potisnili k potrošnikom z oglaševanjem, izdelujejo samo oblačila po naročilu. Teemillov inovativni postopek izdelave na zahtevo je cenejši in učinkovitejši od masovne proizvodnje, ki na koncu povzroči presežne zaloge.
Tako kot pri konceptu C2C so svojo proizvodnjo organizirali tako, da reciklirajo svoje majice v popolnoma enako majico. »Naši izdelki so zasnovani tako, da nam jih pošljejo nazaj – odločili smo se, da bomo našo dobavno verigo videli kot krožni sistem, namesto da bi bili le vmesni člen v linearni verigi proizvajalcev in predelovalcev,« pravi Mart Drake-Knight iz Teemilla.
Kako jim uspe krožni sistem pri izdelavi majic?
Z nagrajevanjem strank, ker jim pošljejo svoje majice nazaj. Ceneje kot zapravljanje denarja za oglaševanje. “Stranki plačamo, da nam vrne blago, a po našem mnenju smo pravkar dobili brezplačno blago. To je ekonomski trik.”
Vse je del istega koncepta kot Cradle to Cradle:
“Zagotovo si je najtežje razbrati dejstvo, da odpadkov ni. To ni inkrementani izziv oblikovanja, ampak izziv oblikovanja celotnega življenjskega cikla. Toda s sodobnimi tehnologijami je lažje, kot si mislite,” dodaja Mart Drake-Knight iz Teemilla.
Avtor: J.J.
Vir: bbcearth.com
