Dr. Marjetka Kastner je priznana strokovnjakinja na področju trajnostne preobrazbe podjetij. Že vrsto let aktivno prispeva k razvoju trajnostnih praks v organizacijah po vsem svetu. Njeno poslanstvo se prepleta v različnih vlogah – je direktorica Life Learning Academie in GLOCertify Group, avtorica metod za izvajanje procesov v organizacijah na področjih znanj, trajnosti in digitalizacije ter ustanoviteljica metode dela za pridobitev certifikatov Learning Brand, Sustainable Brand in Digital Brand.
Trajnost je v središču celostne strategije, ki združuje ekonomske, družbene in okoljske razsežnosti v delovanju organizacij. Razvoj teh procesov poteka na Life Learning Academiji, podeljuje pa jih GLOCertify Group, ki organizacijam nudi celovito podporo preko enostavno vodenih procesov pri vzpostavljanju trajnostih sistemov, pridobivanju certifikatov in razvoju kultur, ki temeljijo na trajnostih vrednotah. Več o njihovih izkušnjah in izzivih, ki jih srečujejo v praksi, pa v nadaljevanju.
Lahko začnemo kar z osnovami – kaj pravzaprav pomeni postati “trajnostna organizacija” in kako se razlikuje od tradicionalnega načina poslovanja?
Dr. Marjetka Kastner: V praksi trajnostna organizacija dosega poslovne cilje na način, da prispeva k izboljšanju kvalitete življenja sedanjih in prihodnjih generacij. To pomeni, da organizacija deluje na način, ki je dolgoročno vzdržen in odgovoren do okolja, družbe in gospodarstva. Če povzamem, se trajnostna organizacija zavzema za minimalizacijo negativnih vplivov na okolje, prispeva k socialni pravičnosti in hkrati dosega ekonomsko učinkovitost. Razlike med trajnostno organizacijo in tradicionalnim načinom poslovanja so:
- Okoljski vidik:
Tradicionalno poslovanje: Osredotočeno je predvsem na kratkoročne ekonomske rezultate, pogosto na račun izčrpavanja naravnih virov in onesnaževanja okolja.
Trajnostno poslovanje: Poudarek je na varovanju okolja, zmanjševanju ogljičnega odtisa, varčni rabi virov in podpiranju obnovljivih virov energije.
- Družbeni vidik:
Tradicionalno poslovanje: V družbenem pogledu lahko manj pozornosti namenja dobrobiti zaposlenih, skupnosti in širše družbe, kar lahko vodi v neenakosti, izkoriščanje delovne sile in slabe delovne pogoje.
Trajnostno poslovanje: Zagotavlja pošteno plačilo, varne in zdrave delovne pogoje, skrbi za raznolikost in vključevanje, podpira lokalne skupnosti ter družbeno odgovorne prakse.
- Gospodarski vidik:
Tradicionalno poslovanje: Cilj je maksimizacija dobička za delničarje, pri čemer se pogosto zanemari dolgoročna vzdržnost poslovnega modela.
Trajnostno poslovanje: Išče ravnotežje med dobičkom, okoljsko odgovornostjo in socialno pravičnostjo, kar prinaša dolgoročno stabilnost in zaupanje deležnikov.
Zakaj se po vašem mnenju podjetja najpogosteje odločajo za uvajanje trajnostnih strategij? Je to predvsem zaradi zakonodajnih zahtev, družbenih in okoljskih pritiskov, odločitev vodstva ali kakšnih drugih razlogov? Ali opažate, da se za trajnostne strategije odločajo predvsem večja podjetja ali se tudi manjša?
Dr. Marjetka Kastner: Po moji presoji je mešanica vsega, kar ste omenili. Sprva so organizacije res vstopale oz. spreminjale način poslovanja zgolj zaradi zakonodajnih predpisov, saj je bila pred leti tudi ozaveščenost med ljudmi nižja. Danes, ko na vsakem koraku čutimo podnebne spremembe, pa stremimo k ukrepom, ki bodo zagotovili trenutnim in prihodnjim generacijam kvalitetnejše življenje na Zemlji. Za trajnostne strategije se odločajo vse velikosti organizacij, tako gospodarske družbe kot javne institucije, vendar je pri večjih morda bolj opaziti določene spremembe. Vsi že namreč mnogo let ločujemo odpadke, skrbimo za racionalno porabo vode, kvaliteto vode, zmanjševanje količine plastike in tako naprej.
Zmanjšanje CO2, krožno gospodarstvo, poraba elektrike in podobno, pa zahtevajo že določene izdelane strategije, ki pa jih v večjih podjetjih lažje oblikujejo. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je pri večjih podjetjih spremembe težje uvajati.
Prehod na trajnostno poslovanje je verjetno zahteven proces za vsako organizacijo. Kateri so po vaših izkušnjah največji izzivi, s katerimi se podjetja soočajo pri prehodu na trajnostno poslovanje, in kako jim v GLOCertify Group pomagate, da te izzive premagajo?
Dr. Marjetka Kastner: Da, procesi so zahtevni in pri GLOCertify Group ugotavljamo, da je največji izziv, kje in kako začeti. Pri tem vsem, ki so se in se še odločajo vstopiti na to pot sprememb, ponujamo voden in zelo enostaven proces, ki sprva identificira, kje se podjetje na tem področju nahaja in kje ima največje vrzeli, na podlagi katerih se potem oblikuje strategija za nadaljnje korake.
V vaši organizaciji podeljujete certifikate za trajnostne organizacije. Kaj morajo podjetja izpolnjevati, da pridobijo tak certifikat in koliko časa običajno traja, da podjetje uspešno zaključi ta proces?
Dr. Marjetka Kastner: Procesi trajajo od 4 – 6 mesecev, odvisno od podjetja do podjetja. Procesi namreč potekajo ob rednem delu in ga ne smejo ovirati. Pri organizacijah, ki že imajo uvedene določene aktivnosti, pa gre običajno hitreje in lažje, saj so osnove že narejene.
Ko organizacija konča določen proces, izpolnjuje tudi pogoje, da prejme certifikat. V vsebini procesa so namreč že določene zahteve oz. ukrepi, ki jih izberejo in hkrati ob zaključku pridobijo informacije, kako oblikovati notranji pravilnik, po katerem se bo organizacija v prihodnje ravnala.
Kakšen je po vaših izkušnjah odziv trga na podjetja, ki so certificirana kot trajnostne organizacije? Ali opažate večje zanimanje in povpraševanje po njihovih storitvah in izdelkih s strani potrošnikov in poslovnih partnerjev?
Dr. Marjetka Kastner: Vsak brand se gradi z več vsebinami. Pomembna vsebina je tudi ta glede ustreznosti, ki se potrdi ravno z določenimi certifikati (o trajnosti, kvaliteti….). Kot primer, običajno nimamo dvomov o švicarski kvaliteti in verjetno je tudi zaupanje večje, če organizacija napiše: “Narejeno z znanjem” in prilepi certifikat za “Učečo se organizacijo”. Pri tem verjetno ni treba posebej omenjati, da so slovenska znanja visoko pozicionirana v EU oziroma v globalnem prostoru.
Torej, če je organizacija na primer “trajnostna” in še zavezana k učenju, to pomeni nenehni razvoj, sledenje spremembam in zahtevam trga. Gotovo pri današnji zahtevnosti kupcev tudi pridobljeni certifikati odigrajo v njihovih očeh pomembno vlogo in zaupanje v kvaliteto oziroma z njimi opravičimo ceno.
Trajnost ni enkraten cilj, temveč stalen proces izboljševanja. Ali certifikati, ki jih razvija Life Learning Academia in jih podeljuje GLOCertify Group, vključujejo tudi zahteve za stalno izboljševanje in kako podjetja zagotavljajo, da ostajajo trajnostna tudi po pridobitvi certifikata?
Dr. Marjetka Kastner: Trajnost zahteva sodobne načine delovanja organizacij, kjer ne bo zgolj stremljenja za dobički oziroma rezultati ob zaključku leta, temveč se bodo merile tudi vrednote z drugimi vatli, ki organizaciji zagotavljajo, da so zaposleni pripadni, da stopijo skupaj v različnih kriznih trenutkih, da se počutijo cenjene in upoštevane, da sami razvijajo kulturo ohranjanja okolja in ravnanja s škodljivimi materiali in so se voljni ves čas izobraževati, da lahko sledijo zahtevam sodobnega trga in seveda tudi načinu življenja, ki nam omogoča in ponuja vse več digitaliziranih sistemov, uporabo aplikacij, ki nam olajšajo vsakdan, informiranje, čisto okolje …
Trajnost je “Never Ending Story” oziroma današnji “modus operandi” in še “Vivaldi”.
Kako vidite prihodnost trajnostnih organizacij in kateri trendi se po vašem mnenju oblikujejo na tem področju? Kakšne spremembe pričakujete v naslednjih letih?
Dr. Marjetka Kastner: Vse več organizacij se zaveda, da brez znanj, trajnostnih ukrepov in digitaliziranih postopkov v prihodnje ne bodo obstale. Še več – v prihodnje ne bodo konkurenčne. Težje bodo tudi pridobile posameznike, ki bodo želeli v takšni organizaciji delovati.
Če se še nekaj let nazaj nismo zavedali, se pa danes zelo dobro, da so glavno bogastvo v vsaki organizaciji ravno zaposleni. Če v organizaciji ni dobre klime, možnosti učenja in napredovanj oziroma skrbi za njihov razvoj, bodo slej ko prej odšli h konkurenci.
To je tisti znani pogovor med šefom financ in direktorjem. Ko financar reče: ”Kaj se zgodi z zaposlenim, če mu plačamo izobraževanje in gre h konkurenci?” Direktor mu odgovori: “Veš, kaj se zgodi, če ga ne izobraziš in ostane v podjetju?”
Naj bo to iztočnica za razmišljanje vsem, ki bodo prebrali ta prispevek, kako imajo urejene procese in kako z njimi omogočajo razvoj organizacije in zaposlenih v njej.
Hvala vam za ta izjemen vpogled in izkušnje s področja trajnostne preobrazbe podjetij. Verjamemo, da bodo vaše besede spodbudile številne organizacije k razmisleku in delovanju v smeri trajnostnega razvoja. Še enkrat iskrena hvala za vaš čas in strokovno znanje, ki ste ga delili z nami. Želimo vam še veliko uspehov pri nadaljnjem delu in uresničevanju trajnostnih ciljev.
Več informacij o Life Learning Academia in GLO Certify Group najdete na njihovih spletnih straneh.
Intervju pripravila: Mojca Baraga
Vir slik: Arhiv dr. Marjetka Kastner, FreePik
