Vreme se nanaša na kratkotrajne spremembe v ozračju, medtem ko se podnebje nanaša na atmosferske spremembe v daljšem časovnem obdobju. Običajno 30 let in več. Torej gre za merilo časa.
Znanost glede vprašanja o podnebnih spremembah ni razdeljena. Velika večina, kar 97 %, znanstvenikov se strinja, da je globalno segrevanje resnično in v veliki meri posledica človekove dejavnosti. Sicer se nam zdi, da doživljamo rekordno mrzle zime. Kot na primer januarja 2019, ko je polarni vrtinec dele Severne Amerike pahnil v arktične razmere. Morda se na prvi pogled zdi nelogično, vendar hladni vremenski dogodki, kot je ta, ne ovržejo globalnega segrevanja, saj sta vreme in podnebje dve različni stvari.
Kaj je vreme?
Vreme se nanaša na kratkotrajne spremembe v ozračju. Večina ljudi o vremenu razmišlja kot o temperaturi, vlažnosti, padavinah, oblačnosti, vidljivosti, vetru, atmosferskemu tlaku, kot o visokem in nizkem tlaku. Vreme je lahko sončno, oblačno, deževno, megleno, hladno, vroče, vetrovno, nevihtno, sneži… V večini krajev se lahko vreme spreminja iz minute v minuto, iz ure v uro, iz dneva v dan in od sezone do sezone.
Sonce poganja različne vrste vremena tako, da različno hitro segreva zrak v spodnji atmosferi. Topel zrak se dviga, hladen zrak pa priteka, da zapolni njegovo mesto, kar povzroča veter. Ti vetrovi skupaj z vodno paro v zraku vplivajo na nastanek in gibanje oblakov, padavin in neviht.
Atmosferske razmere, ki vplivajo na vreme, vedno nihajo, zato se vreme vedno spreminja. Meteorologi analizirajo podatke satelitov in vremenskih postaj, da bi napovedali vremenske razmere v prihodnjih dneh ali tednih. Te napovedi so pomembne, ker vreme vpliva na številne vidike človekove dejavnosti.
Kaj je podnebje?
Na kratko je podnebje opis dolgoročnega vzorca vremena na določenem območju.
Nekateri znanstveniki opredeljujejo podnebje kot povprečno vreme za določeno regijo in časovno obdobje, običajno v obdobju 30 let. To je res povprečen vzorec vremena za določeno regijo.
Ko znanstveniki govorijo o podnebju, gledajo na povprečja padavin, temperature, vlažnosti, sonca, hitrosti vetra, pojavov, -kot so megla, zmrzal in neurja s točo-, ter druge meritve vremena, ki se pojavljajo v daljšem obdobju na določenem mestu.
Na primer, po pregledu podatkov o meritvah dežja, ravni jezer in rezervoarjev ter satelitskih podatkov lahko znanstveniki ugotovijo, ali je bilo poleti območje bolj suho od povprečja. Če bo več poletij še naprej bolj suho kot običajno, bi to verjetno pomenilo spremembo podnebja.
Podnebne razmere se med različnimi regijami sveta razlikujejo in vplivajo na vrste rastlin in živali, ki tam živijo. Na primer, Antarktika ima polarno podnebje s temperaturami pod ničlo, silovitimi vetrovi in nekaterimi najbolj suhimi območji na Zemlji. Organizmi, ki tam živijo, so zelo prilagojeni za preživetje v ekstremnem okolju.
V nasprotju s tem ima Amazonski pragozd tropsko podnebje. Temperature so stalno visoke, z visoko vlažnostjo, veliko padavinami in pomanjkanjem jasno opredeljenih letnih časov. Ti stabilni pogoji podpirajo zelo veliko raznolikost rastlinskih in živalskih vrst. Veliko njih ne najdemo nikjer drugje na svetu.
Podnebje se spreminja
Globalno podnebje se je vedno spreminjalo. Vendar se zdaj spreminja veliko hitreje kot v preteklosti, tokrat pa so za to krive človeške dejavnosti. Eden glavnih dejavnikov, ki prispeva k podnebnim spremembam, je kurjenje fosilnih goriv, kot so premog, plin in nafta, ki jih uporabljamo za promet, proizvodnjo energije in industrijo.
Pri izgorevanju fosilnih goriv se v ozračje sproščajo velike količine ogljikovega dioksida (CO2). Ta je eden iz skupine kemikalij, znanih kot toplogredni plini. Tako jih imenujemo, ker omogočajo, da toplota sonca vstopi v ozračje, vendar ji preprečujejo, da bi ušla, podobno kot steklo pri rastlinjaku. Skupni učinek je dvig globalne temperature, kar vodi do pojava, znanega kot globalno segrevanje.
Kaj je globalno segrevanje?
Globalno segrevanje je vrsta podnebnih sprememb, ki že ima merljiv učinek na planet v obliki taljenja arktičnega ledu, umikajočih se ledenikov, dvigovanja gladine morja, povečane pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov ter sprememb v živalskem okolju. Planet se je v zadnjem stoletju segrel že za približno 0,8 °C, temperature pa še naprej naraščajo.
Znanstveniki ne morejo neposredno pripisati nobenega posebnega ekstremnega vremenskega dogodka podnebnim spremembam, vendar so prepričani, da podnebne spremembe povečujejo verjetnost ekstremnih vremenskih razmer. Leta 2018 je zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov umrlo najmanj 5000 ljudi. Skoraj 30 milijonov pa jih je potrebovalo pomoč zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov.
Podnebne spremembe niso nov koncept, vendar se zdi, da je bilo v svetovnem merilu v zvezi s tem malo storjenega. Učinek tople grede je bil prvič odkrit v 19. stoletju, vendar je svetovna skupnost šele leta 1988 spodbudila ustanovitev Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Od takrat so se voditelji z vsega sveta zavezali k vrsti ciljev za boj proti podnebnim spremembam, zadnji med njimi je Pariški sporazum, v katerem se je 185 držav zavezalo, da bodo ustavile dvig globalnih temperatur za več kot 2 °C.
Del razloga, zaradi katerega je svetovna skupnost tako počasna pri ukrepanju proti podnebnim spremembam, je lahko zmeda okoli razlikovanja med vremenom in podnebjem. Ljudje nočejo verjeti, da se podnebje spreminja, ko lahko pogledajo skozi okno in se na lastne oči prepričajo, da je vreme tipično.
Avtor: M.B.
