Znanost o recikliranju ostankov hrane v gospodinjstvih in kako zmanjšuje emisije z odlagališč
Po vsem svetu približno tretjino proizvedene hrane zavržemo, velik del pa konča na odlagališčih. Tam postane vir metana (toplogrednega plina), ki je 25-krat močnejši od ogljikovega dioksida. Odprava odpadkov je prava pot, vendar jih bo vedno nekaj ostalo. Zato obstaja enostavna rešitev, ki jo lahko uporabi skoraj vsak: kompostiranje.
Kaj pravzaprav je kompostiranje?
Gre za naraven proces razkrajanja organskega materiala, ki je namenjen ekološki pridelavi dragocenega gnojila z visokim deležem humusa, ki ga uporabimo za rast novih rastlin. Kmetje ga zato imenujejo kar »črno zlato«.
Ne glede za to, ali kompostirate na domačem vrtu ali v komunalnem objektu, strokovnjaki pravijo, da bo kompostiranje zmanjšalo količino smeti in v manjšem obsegu pomagalo v boju proti podnebnim spremembam.
Kaj se dogaja v kompostniku?
Kompostiranje je kemični proces, za katerega pa morajo biti zagotovljeni nekateri pogoji. Organska masa razpada v gnojilo, če je primerno zračna in vlažna. Če je presuha se z njo nič ne dogaja, če pa je prevlažna, se namesto razpadanja začne proces gnitja, ki pa ne zagotavlja gnojila za rastline.
Hrana oziroma organski material se razkraja s pomočjo mikroorganizmov, ki biološko razčlenijo organske odpadke na enostavnejše dele, ki se nato pretvorijo v humusne spojine.
Kompostiranje poteka v kompostnem kupu, ki ga sestavljajo bio odpadki iz: ostankov hrane, vode in suhega materiala, kot so ostanki z vrta ali pograbljeno listje. V njem se dogaja proces razkrajanja z mikrobi, ki potrebujejo enake stvari kot mi: zrak, vodo, hrano in zavetje.
Zbiranje organskih odpadkov za kompost
Za kompostiranje najprej izberemo primeren prostor. Ograjo okoli organske mase lahko naredimo iz zelo različnih materialov, kot so les, opeka, žičnata ograja … Čez leto zbiramo v kompostniku vse organske odpadke iz gospodinjstva in vrta.
Materiali, ki spadajo na kompost, so:
- pokošena trava,
- ostanki vrtnin z zelenjavnega ali sadnega vrta,
- suho listje, zdrobljeni ostanki drevja, grmovja,
- odpadle iglice,
- ostanki substrata, zemlja balkonskih in hišnih rastlin,
- naravna volna, bombaž,
- živalska dlaka,
- pepel, oglje,
- jajčne lupine,
- ostanki kuhanja sokov, stiskanja grozdja in sadja,
- žagovina, slama, seno,
- ajdove in pirine luščine,
- ostanki koruznih storžev,
- kavna in čajna usedlina,
- hišni prah,
- papir, karton – razrezan in navlažen …
Na kompost NE sodijo materiali:
- plevel s semeni, trajni plevel,
- materiali, ki ne razpadajo (plastika, sijoč papir, kovina),
- kosti in ostanki mesa (da ne privabijo škodljivcev),
- živalski iztrebki,
- ostanki citrusov, banan (kemikalije v lupini),
- rastline, obdelane s pesticidi,
- masti in olja.
Občasno kompostnik premešamo in prekopljemo, da zagotovimo zračnost in pospešimo proces razgradnje.
Kako kompostirati z deževniki?
Dober kompost, ki je dragoceno gnojilo za zemljo, je mogoče pridobiti tudi s kompostiranjem z deževniki, ki ga imenujemo vermikompostiranje. Deževniki razkrajajo tako naravne odpadke kot kuhinjske odpadke. Gnojilo, pridobljeno s pomočjo deževnikov, je znano po tem, da rastlinam povečuje odpornost, saj vsebuje veliko kalija, magnezija, dušika in fosforja. Raziskovalci ugotavljajo, da lahko ti živi mikroorganizmi pomagajo zaščititi pridelke pred pogostimi boleznimi in zmanjšajo potrebe po herbicidih in pesticidih.
Za kompostiranje z deževniki na prostem je priporočljivo, da dobite deževnike iz narave ali drugega zunanjega kompostnika. Dobro je vedeti, da deževniki dihajo skozi kožo in za življenje potrebujejo vlago. Poleti se lahko temperatura v kompostniku zelo poveča, zato je potrebno zaščititi deževnike, da se v vročini ne skuhajo, pozimi pa pazite, da ne bi poginili od mraza.
Kako je z biorazgradljivo embalažo za hrano?
Izdelki z oznako »bio razgradljivi«, kot so embalaža ali pripomočki, postajajo vse bolj priljubljeni, vendar so namenjeni predelavi v industrijskem obratu za kompostiranje.
Embalaža z oznako za kompostiranje je lahko karkoli, od papirja, embalaže na osnovi sladkornega trsa do bioplastike, ki je narejena iz rastlin, kot je koruza.
Embalaža za hrano, ki jo vzamete s seboj, je pogosto izdelana iz papirja, ki ga je mogoče kompostirati tudi v domačem kompostniku. Toda potrebno ga je natrgati na majhne koščke, s tem omogočite mikrobom, da ga razgradijo.
Embalaža za hrano iz bioplastike ni primerna za domače kompostiranje, ker ima pogosto močne polimerne vezi, ki jih je mogoče razgraditi le v industrijskem obratu. Kljub temu vse bioplastike ni mogoče predelati v industrijskih kompostnikih, saj včasih vsebuje strupene kemične dodatke, ki ji zagotavljajo vodoodpornost.
Kako kompostiranje pomaga okolju?
Kompostiranje lahko veliko prispeva k zmanjšanju emisij, če se ga opravi v velikem obsegu. San Francisco je leta 2009 vzpostavil obvezno kompostiranje po vsem mestu. Tako vsako leto preusmerijo 80 odstotkov svojih odpadkov z odlagališč, kar znaša več kot 2,5 milijona ton. V eni od raziskav so tudi ugotovili, da so s tem vsako leto zmanjšali ekvivalent 90.000 metričnih ton ogljikovega dioksida, kar je enako število emisij kot približno 20.000 potniških vozil.
Kompost poleg zmanjševanja emisij na odlagališčih naredi tla bolj zdrava. Ko se plastijo organske snovi v kompostu, se izboljša sestava tal. Boljša tla pa pomagajo podpirati rast rastlin, kar lahko pomaga pri izločanju ogljika iz ozračja. Močnejša tla, bogata s hranili, tudi zmanjšujejo potrebe po gnojilih in pesticidih, ki so sami onesnaževalci in se pogosto proizvajajo z uničujočimi rudarskimi praksami ter imajo visok ogljični odtis.
Pri samooskrbi je med drugim pomembno krožno gospodarjenje in trajnostno delovanje, mednju spada tudi kompostiranje. Pri tem biološke odpadke razgradimo in jih ponovno uporabimo za rast novih rastlin, ki bodo čez čas predstavljale nov vir prehranjevanja. Hkrati pa naredimo tudi korist za okolje.
Avtor: M.B.
